Benedikt XVI. je spregovoril o največji zapovedi ter poslušanju Božje Besede med homilijo pri zaključni maši 12. redne škofovske sinode leta 2008. »Gospodova beseda v današnjem evangeliju nas je spomnila, da je v ljubezni povzeta vsa Božja postava. Evangelist Matej pripoveduje, da so se farizeji potem, ko je Jezus z odgovorom zaprl usta saducejem, zbrali, da bi ga skušali (prim. Mt 22,34-35). Eden izmed njih, ki je bil učitelj postave, ga je vprašal: 'Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?' (Mt ...
Benedikt XVI. je spregovoril o največji zapovedi ter poslušanju Božje Besede med homilijo pri zaključni maši 12. redne škofovske sinode leta 2008. »Gospodova beseda v današnjem evangeliju nas je spomnila, da je v ljubezni povzeta vsa Božja postava. Evangelist Matej pripoveduje, da so se farizeji potem, ko je Jezus z odgovorom zaprl usta saducejem, zbrali, da bi ga skušali (prim. Mt 22,34-35). Eden izmed njih, ki je bil učitelj postave, ga je vprašal: 'Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?' (Mt 22,36). Vprašanje namreč izraža prizadevanje, ki zaznamuje vso judovsko izročilo, da bi našli počelo, ki bi poenotilo različne definicije Božje volje. To gotovo ni bilo lahko vprašanje, če pomislimo, da je bilo potrebno premisliti Mojzesovo postavo, ki je vsebovala 613 predpisov in prepovedi. Kako izbrati med vsemi največjo? Toda Jezus brez obotavljanja takoj odgovori: 'Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem'. To je največja in prva zapoved’ (Mt 37-38). V svojem odgovoru je Jezus navedel molitev Shema (Poslušaj), ki jo pobožni jud moli večkrat na dan, predvsem pa zjutraj in zvečer (prim. 5Mz 6,4-9; 11,13-21; 4Mz 15,37-41). Ta molitev celostno in popolno izrazi dolžnost ljubezni do Boga, edinega Gospoda. Poudarek pri tem pa je na popolni posvetitvi Bogu z vsemi tremi sposobnostmi, ki opredeljujejo človeka v njegovih najglobljih psiholoških razsežnostih: s srcem, z dušo in z mišljenjem. Pojem mišljenje, grško diánoia, vsebuje tudi razumsko razsežnost. K Bogu naj ne bi bila usmerjena samo naša ljubezen, prizadevanje, volja ter čustva temveč tudi razum, ki ga nikakor ne smemo izključiti. Še več, ravno naša misel se mora preoblikovati po Božji misli. Zatem Jezus doda še nekaj, kar ga sicer učitelj postave ni vprašal: ' Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe' (Mt 22,39). To kar preseneča v Jezusovem odgovoru, je podobnost, ki jo vzpostavi med prvo in drugo zapovedjo, vendar tudi tokrat s svetopisemskim stavkom iz levitskega kodeksa o svetosti (3Mz 19,18). Na koncu ti dve zapovedi postaneta počelo, na katerem stoji vse svetopisemsko razodetje. Jezus namreč pravi: Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki' (Mt 22,40).
Evangeljski odlomek, o katerem premišljujemo, nam pojasni, da biti Jezusov učenec pomeni konkretno uresničevati njegov nauk, ki je povzet v prvi in največji zapovedi Božje postave, zapovedi ljubezni. Tudi prvo berilo iz Druge Mojzesove knjige vztraja pri dolžnosti ljubezni, ki se konkretno izraža v odnosih med osebami v medsebojnem spoštovanju, sodelovanju in velikodušni pomoči. Pri tem pa so bližnji, ki jih je treba ljubiti tujec, sirota, vdova ter revež, torej tisti državljani, ki nimajo nobenega zaščitnika. Sveti pisatelj Druge Mojzesove knjige vse to zelo podrobno opisuje, kot na primer v primeru, ko eden od teh ubogih zastavi kaj svojega. V tem primeru je Bog sam porok zanj.
Pri današnjem obhajanju svete evharistije, smo še posebej opazili povezanost med ljubečim poslušanjem Božje Besede in brezpogojnim služenjem bratom.
Homilija med kanonizacijo, nedelja, 23. oktober 2011 Današnji evangelij nas spominja, da se celotni Božji zakon lahko povzame z ljubeznijo. Na vprašanje učitelja postave, katera je največja zapoved, Jezus odgovori s popolno preprostostjo: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved.« (Mt 22,37-38) V resnici je poglavitna potreba za vsakogar izmed nas, da je Bog prisoten v našem življenju. Kot pravi Sveto pismo mora prodreti v vse plasti našega bitja in jih popolnoma napolniti: srce ga mora poznati in dopustiti, da se ga dotakne; in tako tudi duh, sile našega hotenja in odločanja, kot tudi um in misli. Jezus v evangeliju nato doda še drugo zapoved, za katero pravi, da je podobna prvi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Mt 22,39) Jezus želi s tem opozoriti, da je ljubezen do bližnjega prav tako pomembna kot ljubezen do Boga. Vidno znamenje, s katerim kristjan svetu pokaže in pričuje o Božji ljubezni je prav ljubezen do bratov. Dejstvo, da Cerkev ravno na današnji dan praznuje razglasitev treh novih svetnikov, je torej delo Božje previdnosti. V različnih okoliščinah in z različnimi karizmami so namreč vsi trije dopustili, da jih je Božja ljubezen preoblikovala in k njej so usmerili celo svoje življenje. Tako so postali »zgled vsem verujočim« (1 Tes 1,7).
Evangeljski odlomek, o katerem premišljujemo, nam pojasni, da biti Jezusov učenec pomeni konkretno uresničevati njegov nauk, ki je povzet v prvi in največji zapovedi Božje postave, zapovedi ljubezni. Tudi prvo berilo iz Druge Mojzesove knjige vztraja pri dolžnosti ljubezni, ki se konkretno izraža v odnosih med osebami v medsebojnem spoštovanju, sodelovanju in velikodušni pomoči. Pri tem pa so bližnji, ki jih je treba ljubiti tujec, sirota, vdova ter revež, torej tisti državljani, ki nimajo nobenega zaščitnika. Sveti pisatelj Druge Mojzesove knjige vse to zelo podrobno opisuje, kot na primer v primeru, ko eden od teh ubogih zastavi kaj svojega. V tem primeru je Bog sam porok zanj.
Sveti Guido Maria Conforti nam je lahko zgled, kako se z zaupanjem prepustiti v Gospodove roke. Ta notranja drža je vodila celotno njegovo življenje in poslanstvo. Bil je odločen, da bo sledil Božji volji. Globoko je občutil nujnost oznanjevanja Njegove ljubezni tistim, ki še niso slišali za veselo novico. Z vsemi svojimi močmi se je predajal služenju ljudem, ki so mu bili zaupani, še zlasti tistim, ki so se oddaljili od Gospodovih poti. Kljub težkim življenjskim preizkušnjam je vsako okoliščino sprejemal s krotkostjo in kot znamenje na poti, ki mu jo je začrtala Božja previdnost, kot del Božjega načrta.
Poseben milosten dar za Cerkev je tudi človeško in duhovno pričevanje svetega Luigija Guanelle. Zapoved, o kateri govori današnja Božja beseda, je namreč živel pogumno in odločno. Zahvaljujoč globoki in stalni povezanosti s Kristusom je postal tolažba in podpora najbolj ubogim in slabotnim. Božja ljubezen je v njem razvnemala željo po dobrem za vse ljudi. Po papeževih besedah nam je Gospod v njem dal »preroka in apostola ljubezni. V njegovem pričevanju, tako polnem človečnosti in pozornosti do zadnjih, prepoznamo svetlo znamenje dobrodejne Božje navzočnosti in Njegovega delovanja.« Lahko nam je zgled rodovitne sinteze med kontemplacijo in akcijo. Razkriva, kako se v podarjanju sebe drugim nič ne izgubi, ampak se prav s tem v polnosti uresniči naša prava sreča. Uči nas rasti v prijateljstvu z Gospodom, da bi človeška družba tako vse bolj postajala družina Božjih otrok.
Sveta Bonifacija Rodriguez de Castro pa nam je zgled življenja v ljubezni preko vsakodnevnega dela. Ko je zaradi mnogih nasprotovanj hodila po poti križa, je svoje življenje povsem izročila Bogu. S tem pa je svetu podarila veliko znamenje upanja.
»Ljubim te, Gospod, moja moč.« To so bile besede današnjega psalma in besede, ki nam govorijo o ljubezni do Boga, ki je zaznamovala vse tri nove svetnike: Guida Mario Confortija, Luigija Guanello in Bonifacijo Rodriguez de Castro. Pustimo, da nas njihovi zgledi pritegnejo, pustimo se voditi njihovemu učenju, da bi vse naše bivanje postalo pričevanje resnične ljubezni do Boga in do bližnjega.
Origen pravi: »Ne vsi, ki Jezusa imenujejo Učitelj, ga imajo za takega, ampak samo tisti, ki se resnično želijo naučiti kaj od njega. Samo učenec mu lahko v resnici reče Učitelj.« Neznani pisec pravi: »Farizeji so strnili vrste, da bi Jezusa s svojo številčnostjo porazili, saj so ugotovili, da ga z dokazi ne morejo. A so kljub temu pred njim popolnoma nemočni.«Origen nadalje pravi: »Ljubiti Gospoda ni samo največja zapoved, ampak je tudi prva med vsemi.«Sv. ...
Origen pravi: »Ne vsi, ki Jezusa imenujejo Učitelj, ga imajo za takega, ampak samo tisti, ki se resnično želijo naučiti kaj od njega. Samo učenec mu lahko v resnici reče Učitelj.« Neznani pisec pravi: »Farizeji so strnili vrste, da bi Jezusa s svojo številčnostjo porazili, saj so ugotovili, da ga z dokazi ne morejo. A so kljub temu pred njim popolnoma nemočni.«Origen nadalje pravi: »Ljubiti Gospoda ni samo največja zapoved, ampak je tudi prva med vsemi.«Sv. Ciril Aleksandrijski pa k temu dodaja: »Ljubiti Boga iz vsega srca je povod za vsako drugo dobro.«
To govorí Gospod: »Tujca ne izkoriščaj in ne zatiraj, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi! Ne zatirajte nobene vdove in sirote! Če bi jih zatirali, bodo vpile k meni in gotovo uslišim njihovo vpitje. In moja jeza se razvname in pomorim vas z mečem, tako da bodo vaše žene postale vdove in vaši otroci sirote. Če posodiš denar mojemu ljudstvu, ubožcu zraven sebe, mu ne bodi kakor oderuh, ne nalagaj mu obresti! Če vzameš v zastavo plašč svojega bližnjega, mu ga vrni do sončnega zahóda! Kajti to je njegova edina odeja, ogrinjalo za njegovo kožo. V čem naj sicer spi? Če se bo zgodilo, da bo vpil k meni, ga bom uslišal, ker sem milostljiv.«
Psalm 18
Odpev: »Ljubim te, Gospod, moja moč in moja skala.«
Ps 18,2-4.47.51
Ljubim te, Gospod, moja moč in moja skala,
Gospod, moja trdnjava, moj osvoboditelj,
moj Bog, moja pečina, kamor se zatekam.
moj ščit, rog moje rešitve, moje zavetje.
Odpev: »Ljubim te, Gospod, moja moč in moja skala.«
Hvaljen bodi, kličem Gospodu,
in že me reši mojih sovražnikov.
Naj živí Gospod, slavljena moja skala,
naj bo vzvišen Bog moje rešitve!
Odpev: »Ljubim te, Gospod, moja moč in moja skala.«
Zato te bom, Gospod, slavil med narodi.
Pel bom tvojemu imenu.
Svojemu kralju naklanjaš velike zmage.
Ti izkazuješ dobroto svojemu maziljencu.
Odpev: »Ljubim te, Gospod, moja moč in moja skala.«
2. berilo
Služimo Bogu in pričakujmo njegovega Sina
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Tesaloničanom (1 Tes 1,5-10)
Bratje in sestre, veste, kakšni smo postali med vami v vaše dobro. In vi ste začeli posnemati nas in Gospoda: besedo ste sprejeli v veliki stiski in z veseljem Svetega Duha, tako da ste postali zgled vsem verujočim v Makedoniji in v Aháji. Kajti od vas je Gospodova beseda odjeknila ne samo po Makedoniji in po Aháji, ampak se je vaša vera v Boga razširila po vseh krajih, tako da nam o ničemer ni treba govoriti. Sami namreč govorijo o nas, kako ste nas sprejeli in kako ste se spreobrnili k Bogu: odvrnili ste se od malikov, da bi služili živemu in resničnemu Bogu ter pričakovali iz nebes njegovega Sina. Tega je obúdil od mrtvih, Jezusa, ki nas rešuje pred prihodnjo jezo.
Evangelij
Jn 14,23
Aleluja
Aleluja. Če me kdo ljubi, se bo dŕžal moje besede, govorí Gospod, moj Oče ga bo ljubil in prišla bova k njemu. Aleluja.
Ljubi Boga in svojega bližnjega
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 22,34-40)
Tisti čas so farizeji slišali, da je Jezus saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na enem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«
Avdio posnetek dnevne Božje besede
Poslušajte kot 
Svetnik za vsak dan
Misli Benedikta XVI.
Komentar cerkvenih očetov