V evangeliju tretje nedelje med letom odmevajo Jezusove besede iz prve njegove pridige v Galileji: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr, 1,15). Prvi klic, je klic k spreobrnjenju. Prav je, da besedo sprejmemo v vsej njeni resnosti, da bomo doumeli vso presenetljivo novost, ki jo vsebuje. Spreobrniti se, pomeni spremeniti smer poti življenja. Pri tem ne gre za majhen popravek smeri, temveč prav za spremembo smeri. Spreobrnjenje pomeni iti proti ...
V evangeliju tretje nedelje med letom odmevajo Jezusove besede iz prve njegove pridige v Galileji: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr, 1,15). Prvi klic, je klic k spreobrnjenju. Prav je, da besedo sprejmemo v vsej njeni resnosti, da bomo doumeli vso presenetljivo novost, ki jo vsebuje. Spreobrniti se, pomeni spremeniti smer poti življenja. Pri tem ne gre za majhen popravek smeri, temveč prav za spremembo smeri. Spreobrnjenje pomeni iti proti toku, predvsem tam, kjer je tok načina življenja površinski, neurejen, varljiv, nas pogosto privlači, nas obvladuje, zasužnjuje v slabem ter napravlja jetnike podpovprečne moralnosti. S spreobrnjenjem pa začnemo ciljati na višave krščanskega življenja, se zaupamo živemu in osebnemu evangeliju, ki je Jezus Kristus. Njegova oseba je končni cilj in glavni smisel spreobrnjenja. On je pot, po kateri so vsi poklicani v življenju hoditi in hkrati pustiti, da njegova luč razsvetljuje naše korake ter jim daje moč. S tem spreobrnjenje pokaže svojo čudovito in privlačno podobo, saj ne gre za preprosto moralno odločitev, s katero bi popravili svoje obnašanje, temveč gre za izbiro vere, ki nas popolnoma zajame v intimno občestvo z živo in konkretno osebo, Jezusom. Spreobrniti se in verjeti evangeliju nista dve različni stvari ali dve stvari, ki sta na nek način združeni, temveč gre za eno in isto resničnost. Spreobrnjenje je namreč popolni 'da' tistega, ki svoje bivanje posveti evangeliju ter tako svobodno odgovori Kristusu, ki se prvi ponudi človeku kot pot, resnica in življenje, kot edini, ki človeka osvobaja in zveliča. Prav to je smisel prvih Jezusovih besed, s katerimi v evangeliju po Marku, začne oznanjevanje'Božjega evangelija': »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr, 1,15).
V sklopu katehez namenjenih razmerju med Kristusom in Cerkvijo, sem opozoril, da je nastala prva krščanska skupnost v svojem prvotnem jedru, ko so se nekateri ribiči iz Galileje ob srečanju z Jezusom pustili osvojiti njegovemu pogledu, njegovi besedi in so sprejeli to odločno povabilo: "Hodite za menoj, naredil vas bom za ribiče ljudi!" (Mr 1,17; prim. Mt 4,19). Zares, Bog je vedno izbral nekatere osebe, da bi bolj neposredno z njim sodelovale v uresničenju njegovega zveličavnega načrta. Jezus je kot obljubljeni Mesija posamično povabil apostole, naj bodo z njim (prim Mr 3, 14) in se pridružijo njegovemu poslanstvu.
Sv. Hieronim pravi, da »se je Gospodu, za pridiganje Božjega kraljestva« »zdelo primerno poslužiti se najbolj robatih in najbolj običajnih oseb, kot služabnikov njegovega načrta, z namenom pokazati, da to delo podpira božja milost«, pa pravita Origen in Evzebij iz Cezareje). Ta zadnji še dodaja: »Težko je s človeškega vidika verjeti, da so bili tisti, ki niso prejeli nobene izobrazbe, izbrani kot orodje za poučevanje narodov.« Tertulijan pa gre z razlago naprej: »Vsem dobrinam tega sveta se je ...
Sv. Hieronim pravi, da »se je Gospodu, za pridiganje Božjega kraljestva« »zdelo primerno poslužiti se najbolj robatih in najbolj običajnih oseb, kot služabnikov njegovega načrta, z namenom pokazati, da to delo podpira božja milost«, pa pravita Origen in Evzebij iz Cezareje). Ta zadnji še dodaja: »Težko je s človeškega vidika verjeti, da so bili tisti, ki niso prejeli nobene izobrazbe, izbrani kot orodje za poučevanje narodov.« Tertulijan pa gre z razlago naprej: »Vsem dobrinam tega sveta se je treba odpovedati v odgovor za bodoče Božje kraljestvo.« Sveti Hieronim nadalje razmišlja: »Nekaj božansko privlačnega je moralo biti na nedolžnem Zveličarjevem obrazu, da so vsi, ki so ga videli, začeli verovati vanj. Veselje vere poplača vsako grenkobo, ki prihaja iz kesanja.«
Gospodova beseda je prišla Jonu, rekoč: »Vstani, pojdi v Ninive, velíko mesto, in mu oznani, kar ti povem!« Jona je vstal in šel v Ninive po Gospodovi besedi. Ninive pa so bile velíko mesto pred Gospodom, tri dni hoda. Jona je začel hoditi po mestu, en dan hoda; klical je in pravil: »Še štirideset dni in Ninive bodo razdejane!« Ninivljani so verovali Bogu, oklicali so post in se oblekli v raševino, od največjega do najmanjšega. Bog je videl njihova dela, kako so se obrnili od svoje slabe poti; in Bogu je bilo žal zaradi hudega, o katerem je govóril, da jim ga bo narédil, in ga ni stóril.
Psalm 25
Odpev: »Svoje potí, Gospod, mi daj spoznati.«
Ps 25,4-5.6-7.8-9
Svoje potí, Gospod, mi daj spoznati,
svojih stezà me naúči.
Vôdi me v svoji resnici in me úči,
saj si ti Bog moje rešitve; ves dan zaupam vate.
Odpev: »Svoje potí, Gospod, mi daj spoznati.«
Spomni se, Gospod, svojega usmiljenja,
svojih dobrot, ki so od vekomaj.
Pozabi grehe moje mladosti in moje prestopke,
spomni se me, Gospod, po svoji zvestobi, zaradi svoje dobrote.
Odpev: »Svoje potí, Gospod, mi daj spoznati.«
Gospod je iskren in dober,
zato poučuje grešnike o pravi póti.
Ponižne vódi v pravici,
ponižne učí svojih potov.
Odpev: »Svoje potí, Gospod, mi daj spoznati.«
2. berilo
Podoba tega sveta bo prešla
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 7,29-31)
To pa rečem, bratje, da je odmerjeni čas kratek. Odslej naj bodo tisti, ki imajo žene, kakor da jih ne bi imeli, tisti, ki jočejo, kakor da ne bi jokali, tisti, ki se veselijo, kakor da se ne bi veselili, tisti, ki kupujejo, kakor da ne bi nič imeli, in tisti, ki ta svet uporabljajo, kakor da ga ne bi izrabljali, kajti podoba tega sveta mineva.
Evangelij
Mt 1,15
Aleluja
Aleluja. Čas se je dopólnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in vérujte evangeliju! Aleluja.
Spokorimo se in verujmo evangeliju
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 1,14-20)
Ko so Janeza zaprli v ječo, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govóril: »Čas se je dopólnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in vérujte evangeliju!« Ko je šel ob Galilejskem jezeru, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi!« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedêjevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v čolnu in popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta očeta Zebedêja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.
Svetnik za vsak dan
Misli Benedikta XVI.
Komentar cerkvenih očetov