Misli o Petrovi izpovedi vere in petrinski službi so iz govora novo izvoljenega papeža Benedikta XVI. ob sklepu konklava v sikstinski kapeli 20. aprila 2005.
»V teh urah sem znova premišljeval o tistem, kar se je zgodilo pred dva tisoč leti v Cezareji Filipovi. Zdi se mi da slišim Petrove besede: 'Ti si Kristus, Sin živega Boga' in slovesno Gospodovo zatrditev: 'Ti si Peter skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev... Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva' (Mt 16, ...
Misli o Petrovi izpovedi vere in petrinski službi so iz govora novo izvoljenega papeža Benedikta XVI. ob sklepu konklava v sikstinski kapeli 20. aprila 2005.
»V teh urah sem znova premišljeval o tistem, kar se je zgodilo pred dva tisoč leti v Cezareji Filipovi. Zdi se mi da slišim Petrove besede: 'Ti si Kristus, Sin živega Boga' in slovesno Gospodovo zatrditev: 'Ti si Peter skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev... Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva' (Mt 16, 15-19).
Ti si Kristus! Ti si Peter! Zdi se mi, kot da bi podoživel ta evangeljski odlomek; jaz, Petrov naslednik, trepetajoče ponavljam besede galilejskega ribiča in globoko ganjen znova slišim obljubo nebeškega Učitelja. Če je po eni strani ogromna teža odgovornosti, ki jo čutim na mojih ramenih, pa je prav gotovo veliko večja Božja moč, na katero lahko računam: 'Ti si Peter skala in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev' (Mt 16,18). Ko me je izbral za rimskega škofa, me je Gospod želel za svojega namestnika, želel je, da postanem 'skala', na katero se bodo lahko vsi z gotovostjo naslonili. Njega prosim, naj nadomesti moje nezadostne moči, da bi bil pogumen in zvest pastir svoje črede, vedno poslušen navdihom njegovega Duha.
To posebno petrinsko službo nameravam prevzeti v služenju vesoljni Cerkvi in s ponižno predanostjo v roke Božje previdnosti. Najprej pa obnavljam Kristusu mojo popolno in zaupljivo privolitev: 'V tebe, Gospod, zaupam, ne bom osramočen vekomaj!' (In te Domine speravi; non confundar in aeternum!').
Vas, gospodje kardinali, s hvaležno dušo zaradi zaupanja, ki ste mi ga izkazali, prosim, da me podpirate z molitvijo in z neprestanim, dejavnim in modrim sodelovanjem. Tudi vas, bratje v škofovski službi, prosim, da ste ob meni z molitvijo in z nasveti, da bi lahko zares bil služabnik božjih služabnikov. Kot so Peter in drugi apostoli po Gospodovem naročilu oblikovali en sam apostolski zbor, morajo biti tudi Petrov naslednik in škofje, ki so nasledniki apostolov, kot je jasno potrdil koncil, trdno zedinjeni med seboj (prim. C 22). Ta njihova skupnost je kljub različnosti njihovih vlog in nalog v službi Cerkve in edinosti v veri, od katere je v veliki meri odvisna učinkovitost evangelizacije v današnjem svetu. Po tej poti, po kateri so hodili tudi moji spoštovani predniki, nameravam iti naprej tudi jaz z eno samo skrbjo: oznanjati vsemu svetu živo Kristusovo prisotnost.«
Benenedikt XVI. je med beatifikacijo Janeza Pavla II. dejal: »Blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali!« (Jn 20,29). V današnjem evangeliju Jezus izreka ta blagor: blagor vere. Preseneča nas še posebej, ker smo se zbrali, da bi obhajali razglasitev za blaženega, in še bolj, ker je bil danes razglašen za blaženega papež, Petrov naslednik, ki je bil poklican, da brate potrdi v veri. Janez Pavel II. je blažen zaradi svoje vere, močne, velikodušne in apostolske. In takoj se spomnimo še enega blagra: »Blagor ti Simon, Jonov sin, ker ti tega nista razodela ne meso ne kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih« (Mt 16,17). Kaj je nebeški Oče razodel Petru? Da je Jezus Kristus, Sin živega Boga. Po tej veri Simon postane 'Peter', skala, na katero lahko Jezus zgradi svojo Cerkev. Večna blaženost Janeza Pavla II., ki jo danes Cerkev z veseljem oznanja, je vsa v Kristusovih besedah: »Blagor ti, Simon« in »Blagor tistim, ki niso videli in so verovali!«, blagor vere, ki jo je tudi Janez Pavel II. prejel v dar od Boga Očeta za izgradnjo Kristusove Cerkve.
Epifan Latinec pravi: »Jezus sprašuje svoje učence o svoji identiteti in sicer prvič na ozemlju poganov ter na način, da bi pogani po Petru lahko videli to, kar kri in meso še nista odkrila. Ta vidik Jezusovega pridiganja se uresniči v Kornelijevem spreobrnjenju, prvem med pogani, ki je veroval vanj.« Teodor iz Erakleje to bolj teološko razloži: »Preko naziva 'Sin človekov' pokaže, da to On ni samo pojavno, temveč je nespremenljivo človek, ne da bi prenehal biti pravi Bog.« ...
Epifan Latinec pravi: »Jezus sprašuje svoje učence o svoji identiteti in sicer prvič na ozemlju poganov ter na način, da bi pogani po Petru lahko videli to, kar kri in meso še nista odkrila. Ta vidik Jezusovega pridiganja se uresniči v Kornelijevem spreobrnjenju, prvem med pogani, ki je veroval vanj.« Teodor iz Erakleje to bolj teološko razloži: »Preko naziva 'Sin človekov' pokaže, da to On ni samo pojavno, temveč je nespremenljivo človek, ne da bi prenehal biti pravi Bog.«Sveti Janez Krizostom nadaljuje teološko razlago: »On je tudi hotel, da se odprto razglasi trinitarična ekonomija, ko pravi: 'Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?' saj to jasno kaže na njegovo pravo božanskost.«Sveti Hilarij iz Poitiersa dodaja: »Jezus postavlja vprašanje glede skrivnosti, v katero bo morala vera tistega, ki veruje, prodreti.« Teodor iz Mopsuestie o Petrovem primatu pravi: »Peter je skala in na njegovi veroizpovedi bo zgrajena Cerkev.« Epifan Latinec ponovno razlaga: »Če je Kristus Božji Sin, potem je tudi Bog. Če ni Bog, potem tudi ni Božji Sin. Toda On je Sin in kot Sin vse prejme od Očeta. Takšnega ga mi sprejmemo in ohranjamo v svojih srcih.«Sv. Hieronim pravi: »Ni bil še čas, da bi Jezusa razglašali kot Kristusa pred njegovim trpljenjem in vstajenjem.« Teodor iz Mopsuestije nadaljuje Hieronimovo misel: »Te stvari je bilo potrebno pred vladarji držati v tajnosti zaradi tega, da bi lahko Kristus s svojim trpljenjem in vstajenjem preoblikoval v sebi človeško življenje in ga ponovno ustvaril, torej pripeljal v stanje, v katerem je bilo pred padcem.«Sv. Janez Krizostom to razmišljanje pripelje do zaključka: »Po dopolnjenem trpljenju in smrti, bo lahko Njegova resnična identiteta vtisnjena v razum poslušalcev z vso čistostjo in nespremenljivostjo.«
To je govóril Gospod upravniku dvora Sóbnu: »Vrgel te bom iz tvoje službe in te pahnil s tvojega mesta. Tisti dan bom poklical svojega služabnika Eljakíma, Hilkijájevega sina. Oblekel ga bom v tvoja oblačila in ga opasal s tvojim pasom. Izročil mu bom tvojo oblast in bo oče jeruzalemskim prebivalcem in Judovi hiši. Na njegove rame bom dal ključ Davidove hiše: ko bo odprl, ne bo nihče zaprl, ko bo zaprl, ne bo nihče odprl. Zabil ga bom kot klin na trdno mesto, prestol slave bo za hišo svojega očeta.«
Psalm 138
Odpev: »Gospod, tvoja dobrota traja na veke.«
Ps 138,1-3.6.8
Zahvaljujem se ti z vsem svojim srcem,
vpričo angelov ti prepevam.
Padam na kolena v tvojem svetem templju
in se zahvaljujem tvojemu imenu.
Odpev: »Gospod, tvoja dobrota traja na veke.«
Zaradi tvoje dobrote in tvoje zvestobe te hvalim,
nadvse si poveličal svoje ime in svojo obljubo.
Na dan, ko sem klical, si me uslišal,
povečal si moč v moji duši.
Odpev: »Gospod, tvoja dobrota traja na veke.«
Gospod, ti si vzvišen, a vidiš nizkega,
ošabnega pa prepoznaš že od daleč.
Gospod, tvoja dobrota traja na veke,
dela svojih rok ne zapústi.
Odpev: »Gospod, tvoja dobrota traja na veke.«
2. berilo
Iz njega, po njem in zanj je vse
Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 11,33-36)
O globočina Božjega bogastva in modrosti in spoznanja! Kako nedoumljivi so njegovi sklépi in neizsledljiva njegova pota! Kdo je namreč spoznal Gospodov um? Ali kdo mu je bil za svetovalca? Ali kdo mu je prej kaj dal, da bi mu morali dati povračilo? Kajti iz njega, po njem in zanj je vse: njemu slava na veke! Amen.
Evangelij
Mt 16,18
Aleluja
Aleluja. Ti si Peter, Skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Aleluja.
Jezus obljubi Petru ključe kraljestva
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 16,13-20)
Ko je tisti čas Jezus prišel v pokrajino Cezarêje Filípove, je spraševal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Rekli so: »Eni, da je Janez Krstnik, drugi, da Elija, spet drugi, da Jeremíja ali eden izmed prerokov.« Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Simon Peter je odgovóril; rekel mu je: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Jezus pa mu je dejal: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Jaz pa ti povem: Ti si Peter, Skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.« Tedaj je učencem naróčil, naj nikomur ne povedo, da je on Kristus.
Svetnik za vsak dan
Misli Benedikta XVI.
Komentar cerkvenih očetov