Benedikt XVI. je 24. oktobra 2010 daroval sveto mašo v baziliki sv. Petra ob zaključku posebnega zasedanja škofovske sinode za Bližnji vzhod. Med homilijo je nagovoril zbrane: »Danes dopoldne smo prišli iz sinodalne dvorane v 'tempelj molit', zato je ravno nam namenjena prilika o farizeju in cestninarju, ki jo je povedal Jezus ter zapisal evangelist Luka (prim. 18,9-14). Tudi mi smo lahko skušani, kot farizej, da bi spomnili Boga na naše zasluge in pri tem pomislili na naporno delo preteklih ...
Benedikt XVI. je 24. oktobra 2010 daroval sveto mašo v baziliki sv. Petra ob zaključku posebnega zasedanja škofovske sinode za Bližnji vzhod. Med homilijo je nagovoril zbrane: »Danes dopoldne smo prišli iz sinodalne dvorane v 'tempelj molit', zato je ravno nam namenjena prilika o farizeju in cestninarju, ki jo je povedal Jezus ter zapisal evangelist Luka (prim. 18,9-14). Tudi mi smo lahko skušani, kot farizej, da bi spomnili Boga na naše zasluge in pri tem pomislili na naporno delo preteklih dni. Da bi se pa molitev dvignila v nebo, mora izhajati iz ponižnega, ubogega srca. Tako se želimo tudi mi ob koncu tega cerkvenega dogodka predvsem zahvaliti Bogu, ne za naše zasluge, temveč za dar, ki nam ga je On dal. Priznamo, da smo majhni in potrebni zveličanja, usmiljenja, priznamo, da vse prihaja od Njega in da se bo samo s pomočjo milosti uresničilo to, kar nam je govoril Sveti Duh. Samo tako se bomo vrnili domov resnično obogateni, bolj pravični ter sposobni hoditi po Gospodovih poteh.
Tudi prvo berilo in Psalm vztrajata pri tematiki molitve ter pri tem poudarjata, da ima toliko večjo moč na Božje srce, kolikor bolj je tisti, ki moli v stiski ali potrebi. 'Molitev ubogega predre oblake' pravi Sirah (Sir 35,21), psalmist pa dodaja: 'Blizu je Gospod njim, ki so skrušeni v srcu in tiste, ki so potrtega duha rešuje' (Ps 34,19). Današnja Božja Beseda pa nam ponuja tudi tolažeče upanje tam, kjer je navzoča in poosebljena molitev tistega, ki 'ne odneha, dokler Najvišji ne bo posegel, dokler ne bo pravičnim prisodil in vzpostavil pravičnost' (Sir 35,21-22).Tudi ta povezava med molitvijo in pravičnostjo nam da misliti na mnoge situacije po svetu, še posebno na Bližnjem vzhodu. Vpitje ubogega in zatiranega najde takojšen odziv pri Bogu, ki želi posredovati, da bi odprl pot rešitve za svobodno prihodnost, za obzorje upanja«.
O tem zaupanju v Boga, ki je blizu, je pričeval apostol Pavel v današnjem drugem berilu iz Drugega pisma Timoteju. Ko je namreč Pavel videl, da se njegovo zemeljsko življenje približuje h koncu, je napravil neke vrste obračun: 'Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil' (2Tim 4,7). Za vsakega od nas, dragi bratje v škofovski službi, je to zgled vreden posnemanja, da bomo po božji Dobroti tudi mi lahko napravili podoben obračun. Pavel nadaljuje: 'Gospod je stopil k meni in mi dal moč, da bi se oznanilo po meni dopolnilo in bi ga slišali vsi narodi' (2Tim 17). Apostolova izkušnja je vzorec za vsakega kristjana, še posebej pa za pastirje Cerkve, torej občestvo z Jezusom križanim in vstalim ter pričevanje njegove ljubezni.
Sv. Janez Krizostom pravi: »Prilika o farizeju in cestninarju jasno pokaže, da post, miloščina ter molitev niso dovolj za dosego zveličanja, če pri tem ni ponižnosti. Cestninarju je odpuščeno zato, ker je ponižen, medtem ko je farizej obsojen zaradi svoje ošabnosti.« Sv. Ciril Aleksandrijski dodaja: »Farizej zatopljen v samohvalo, druge obtožuje ravno to, česar je ravno on kriv zaradi svoje ošabnosti in prevzetnosti.« Martirij (Mar Turis) nadaljuje: »Ta farizej razodeva tveganje zaradi ošabnosti, za vse tiste, ki služijo ...
Sv. Janez Krizostom pravi: »Prilika o farizeju in cestninarju jasno pokaže, da post, miloščina ter molitev niso dovolj za dosego zveličanja, če pri tem ni ponižnosti. Cestninarju je odpuščeno zato, ker je ponižen, medtem ko je farizej obsojen zaradi svoje ošabnosti.« Sv. Ciril Aleksandrijski dodaja: »Farizej zatopljen v samohvalo, druge obtožuje ravno to, česar je ravno on kriv zaradi svoje ošabnosti in prevzetnosti.« Martirij (Mar Turis) nadaljuje: »Ta farizej razodeva tveganje zaradi ošabnosti, za vse tiste, ki služijo Bogu z hvalnimi žrtvami.« Sv. Avguštin pravi: »Namesto da bi izpovedal svojo lastno bolezen preko ozdravljajočega zdravila kesanja, on primerja svoje zdravje z boleznijo drugih.« Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Cestninar niti oči ne povzdigne k nebu, kar je tipičen način molitve judov, ampak se tolče po prsih v znamenje nevrednosti. Način njegove molitve razodeva njegovo ponižnost. Prosi za usmiljenje in prejme odvezo.« Sv. Efrem Sirski razlaga: »Z drugimi se primerjamo, ne zato, da bi se imeli za boljše, temveč da bi priznali, da smo slabši od vseh. Veliko težje pa je namreč priznati lastne grehe, kot pa lastno pravičnost.« Sv. Bazilij Veliki povzame: »Tisti, ki je mislil, da je bogat, je bil v resnici reven. Ponižnost je razpoznavno znamenje grešnika. Počelo popolnega obrata pravi: »Kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«
Gospod je sodnik, ki ne gleda na slavo osebe in ne bo pristranski v škodo reveža, marveč ga bo uslišal, če se mu bo zgodila krivica. Nikoli ne bo prezrl prošnje sirote ne vdove, ki toči in toči solze. Kdor vdano služi Gospodu in mu je po volji, tega bo sprejel in njegova prošnja bo segla do oblakov. Oblake predre molitev siromaka, ne bo se potolážil, dokler ne pride blizu, ne bo odnehal, dokler se ne bo nanj ozrl Najvišji, dokler ne bo pravičnim sodil in razsodil.
Psalm 34
Odpev: »Siromak je klical in Gospod ga je slišal.«
Ps 34,2-3.17-18.19.23
Slavil bom Gospoda ob vsakem času,
njegova hvalnica bo vedno v mojih ustih.
Z Gospodom se ponaša moja duša,
ponižni naj to slišijo in se veselijo.
Odpev: »Siromak je klical in Gospod ga je slišal.«
Gospodovo obličje je zoper hudodelce,
da njihov spomin izbriše z zemlje.
Pravični so klicali in Gospod jih je uslišal,
iz vseh njihovih stisk jih je rešil.
Odpev: »Siromak je klical in Gospod ga je slišal.«
Blizu je Gospod njim, ki so skrušeni v srcu,
in tiste, ki so potrtega duha, rešuje.
Gospod rešuje duše svojih služabnikov,
nihče od teh, ki vanj zaupajo, si ne bo nakôpal krivde.
Odpev: »Siromak je klical in Gospod ga je slišal.«
2. berilo
Kristusova nagrada za Pavlovo zvestobo
Berilo iz 2. pisma apostola Pavla Timoteju (2 Tim 4,6-8.16-18)
Dragi Timótej, jaz se že darujem in prišel je čas mojega odhoda. Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej je zame pripravljen venec pravičnosti, ki mi ga bo tisti dan dal Gospod, pravični sodnik. Pa ne le meni, marveč vsem, ki z ljubeznijo pričakujejo njegov prihod. Ko sem se prvič zagovarjal, mi ni nihče stal ob strani. Vsi so me zapustili. Naj se jim to ne šteje v zlo. K meni pa je stopil Gospod in mi dal moč, da sem oznanjevanje dopólnil in da so ga slišali vsi pogani. Rešil me je iz levjega žrela. Gospod me bo osvobódil vsakega zlega dejanja in rešil v svoje nebeško kraljestvo. Njemu slava na veke vekov! Amen.
Evangelij
2 Kor 5,19
Aleluja
Aleluja. Bog je v Kristusu spravil svet s seboj, nam pa je zaupal besedo sprave. Aleluja.
Bog odpušča skesanemu grešniku
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 18,9-14)
Tisti čas je Jezus nekaterim, ki so bili prepričani, da so pravični, in so zaničevali druge, povedal tole priliko: »Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. Farizej se je postavil in pri sebi molil takóle: ›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.‹ Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hôtel dvigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govóril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹ Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«
Svetnik za vsak dan
Misli Benedikta XVI.
Komentar cerkvenih očetov