Opoldanski nagovor, nedelja, 23. avgust 2009 »Nekaj nedelj, kot veste, nam je bogoslužje ponudilo v razmišljanje šesto poglavje Janezovega evangelija, v katerem se je Jezus predstavil kot 'živi kruh, ki sem prišel iz nebes ' in dodal: 'Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta' (Jn 6,51). Judom, ki so se med sabo prepirali in se spraševali: 'Kako nam more ta dati svoje meso jesti?' (v. 52), ...
Opoldanski nagovor, nedelja, 23. avgust 2009 »Nekaj nedelj, kot veste, nam je bogoslužje ponudilo v razmišljanje šesto poglavje Janezovega evangelija, v katerem se je Jezus predstavil kot 'živi kruh, ki sem prišel iz nebes ' in dodal: 'Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta' (Jn 6,51). Judom, ki so se med sabo prepirali in se spraševali: 'Kako nam more ta dati svoje meso jesti?' (v. 52), in svet še vedno razpravlja o tem, je Jezus enkrat za vselej zatrdil: 'Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi' (v. 53). Danes na 21. nedeljo med letom premišljujemo zaključek tega poglavja, v katerem četrti evangelist poroča o odzivu ljudi in tudi samih učencev, ki so se ob teh Gospodovih besedah pohujšali do takšne mere, da so mnogi, ki so do tedaj hodili za njim, vzkliknili: 'Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati? (v. 60). Od tistega trenutka 'je veliko njegovih učencev odšlo stran in niso več hodili za njim' (v. 66) in enako se je vedno znova dogajalo v različnih zgodovinskih obdobjih. Pričakovali bi, da bo Jezus zatekel h kompromisu, da bi ga lažje razumeli, toda On ni omilil svojih trditev, nasprotno, kar naravnost se je obrnil na dvanajstere z besedami: 'Ali hočete tudi vi oditi?' (v. 67). To izzivalno vprašanje ni bilo namenjeno samo tedanjim poslušalcem, temveč vernikom in ljudem vseh časov. Tudi danes jih ni malo, ki so se pohujšali nad paradoksom krščanske vere. Jezusov nauk se zdi, da je 'trd', pretežak, da bi ga sprejeli in uresničevali. So takšni, ki ga zavrnejo in zapustijo Kristusa, so pa tudi takšni, ki besedo 'prilagodijo' času ter ji tako izpraznijo smisel in vrednost. 'Ali hočete tudi vi oditi?' Ta vznemirljiv izziv odzvanja v srcu in od vsakega pričakuje oseben odgovor, saj je vprašanje namenjeno vsakemu od nas. Jezus nikakor ni zadovoljen z navidezno in formalno pripadnostjo, tudi ne s takojšnjim in navdušenim sprejemanjem, ravno nasprotno, potrebno se je za vse življenje pridružiti 'njegovemu razmišljanju in njegovemu hotenju'. Hoja za Njim navda srce z veseljem in da polni smisel našemu bivanju, prinese pa tudi težave in odpovedi, saj je pogosto potrebno iti proti toku. 'Ali hočete tudi vi oditi?' Na to Jezusovo vprašanje odgovori Peter v imenu apostolov in vernikov vseh časov: 'Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga' (vv. 68-69). Dragi bratje in sestre, tudi mi lahko in hočemo v tem trenutku ponoviti Petrov odgovor, zavedajoč se lastne človeške krhkosti, naših problemov in težav, toda z zaupanjem v moč Svetega Duha, ki se izraža in razodeva v občestvu z Jezusom. Vera je dar Boga človeku in je istočasno tudi svobodna in popolna izročitev človeka Bogu. Vera je učljivo poslušanje Gospodove besede, ki je 'svetilka' našim korakom in 'luč' na naši poti (Ps 119,105) (Opoldanski nagovor, 23. avgust 2009).
Opoldanski nagovor, nedelja, 26. avgust 2012 Pretekle nedelje smo premišljevali govor o 'kruhu življenja', ki ga je Jezus imel v shodnici v Kafarnaumu, potem ko je s petimi kruhi in dvema ribama nasitil tisoče ljudi. Današnji evangelij pa predstavi odziv učencev na ta govor, odziv, ki ga je Jezus sam zavestno povzročil. Evangelist Janez, ki je bil navzoč skupaj z drugimi apostoli predvsem poroča, da je 'po tistem veliko njegovih učencev odšlo stran in niso več hodili za njim' (Jn 6, 66). Zakaj? Ker niso mogli verjeti Jezusovim besedam, ko je rekel 'Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje' (Jn 6,51.54). To razodetje je za njih ostalo nerazumljivo, saj so ga razumeli samo v materialnem pomenu, medtem ko je bila v teh besedah že v naprej naznanjena Jezusova velikonočna skrivnost, med katero je On daroval samega sebe za zveličanje sveta v novi navzočnosti v sveti evharistiji. Potem ko je videl, da so številni njegovi učenci začeli odhajati, se je Jezus obrnil na Apostole z besedami: »Ali hočete tudi vi oditi?«(Jn 6,67). Kakor v drugih primerih, je odgovoril Peter v imenu Dvanajsterih: 'Gospod h komu naj gremo?' Tudi mi lahko razmislimo o tem. 'Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga' (vv. 68-69). O tem odlomku je čudovit komentar sv. Avguština, ki pravi: 'Vidite, kako je Peter po Božji milosti, po navdihu Svetega Duha, razumel? Kako to, da je razumel? Zato, ker je veroval. Ti imaš besede večnega življenja. Ti nam daješ večno življenje tako, da nam ponujaš svoje telo in svojo kri. In mi smo verovali in vemo. Ne pravi: mi smo vedeli in verujemo, temveč smo verovali in vemo. Verovali smo, da lahko vemo, saj če bi prej hoteli vedeti kot verovati, ne bi zmogli ne vedeti ne verovati. Kaj smo verovali in kaj smo spoznali? Da si ti Kristus Božji Sin in si ti večno življenje samo ter nam v mesu in krvi daješ to, kar ti sam si' (Komentar Janezovega evangelija 27,9). Končno pa je Jezus vedel, da je tudi med Dvanajsterimi eden, ki ne veruje: Juda. Tudi Juda, bi lahko odšel, kot so to storili mnogi učenci, celo moral bi oditi, če bi bil pošten. Toda ostal je z Jezusom. Ni ostal zaradi vere, niti zaradi ljubezni, temveč s skrivnim naklepom, da bi se Učitelju maščeval. Zakaj? Juda se je namreč čutil od Jezusa izdan in se je odločil, da ga bo ob svojem času izdal. Juda je bil zelot in je hotel zmagovitega Mesija, ki bi vodil upor proti Rimljanom. Toda Jezus je razočaral ta pričakovanja. Težava je v tem, da Juda ni odšel, zato je njegova največja krivda dvoličnost, ki je hudičevo znamenje. Zato je Jezus rekel Dvanajsterim: 'Eden izmed vas je hudič!' (Jn 7,70). Prosimo Devico Marijo, naj nam pomaga verovati v Jezusa tako, kot je sveti Peter in da bomo vedno iskreni z Njim in z vsemi.
O tem odlomku je čudovit komentar sv. Avguština, ki pravi: 'Vidite, kako je Peter po Božji milosti, po navdihu Svetega Duha, razumel? Kako to, da je razumel? Zato, ker je veroval. Ti imaš besede večnega življenja. Ti nam daješ večno življenje tako, da nam ponujaš svoje telo in svojo kri. In mi smo verovali in vemo. Ne pravi: mi smo vedeli in verujemo, temveč smo verovali in vemo. Verovali smo, da lahko vemo, saj če bi prej hoteli vedeti ...
O tem odlomku je čudovit komentar sv. Avguština, ki pravi: 'Vidite, kako je Peter po Božji milosti, po navdihu Svetega Duha, razumel? Kako to, da je razumel? Zato, ker je veroval. Ti imaš besede večnega življenja. Ti nam daješ večno življenje tako, da nam ponujaš svoje telo in svojo kri. In mi smo verovali in vemo. Ne pravi: mi smo vedeli in verujemo, temveč smo verovali in vemo. Verovali smo, da lahko vemo, saj če bi prej hoteli vedeti kot verovati, ne bi zmogli ne vedeti ne verovati. Kaj smo verovali in kaj smo spoznali? Da si ti Kristus Božji Sin in si ti večno življenje samo ter nam v mesu in krvi daješ to, kar ti sam si' (Komentar Janezovega evangelija 27,9).
Józue je zbral v Sihemu vse Izraelove rodove, sklical je Izraelove starešine, njegove poglavarje, njegove sodnike in njegove upravitelje in postavili so se pred Bogom. Tedaj je rekel Józue vsemu ljudstvu: »Če vam ni všeč, da bi služili Gospodu, si izberite danes, komu hočete služiti: ali bogovom, katerim so služili vaši očetje ónstran reke, ali bogovom Amoréjcev, v katerih deželi prebivate. Jaz in moja hiša pa bomo služili Gospodu.« Ljudstvo je tedaj odgovorilo in reklo: »Bog ne daj, da bi zapustili Gospoda in služili drugim bogovom. Kajti Gospod je naš Bog, on je izpêljal nas in naše očete iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti, in je pred našimi očmi delal ta velika znamenja, nas varoval na vsej poti, po kateri smo hodili, in pred vsemi ljudstvi, sredi katerih smo potovali. Tudi mi bomo služili Gospodu, kajti naš Bog je!«
Psalm 34
Odpev: »Okusite in glejte, Gospod je resnično dober.«
Ps 34,2-3.16-17.18-19.20-21.22-23
Slavil bom Gospoda ob vsakem času,
njegova hvalnica bo vedno v mojih ustih.
Z Gospodom se ponaša moja duša,
ponižni naj to slišijo in se veselijo.
Odpev: »Okusite in glejte, Gospod je resnično dober.«
Gospodove oči so uprte v pravične,
njegova ušesa slišijo njihove klice.
Gospodovo obličje je zoper hudodelce,
da njihov spomin izbriše z zemlje.
Odpev: »Okusite in glejte, Gospod je resnično dober.«
Pravični so klicali in Gospod jih je uslišal,
iz vseh njihovih stisk jih je rešil.
Blizu je Gospod njim, ki so skrušeni v srcu,
in tiste, ki so potrtega duha, rešuje.
Odpev: »Okusite in glejte, Gospod je resnično dober.«
Veliko nesreč zadene pravičnega,
a iz vseh ga Gospod rešuje.
Vse njegove kosti varuje,
nobena izmed njih se ne bo zlomila.
Odpev: »Okusite in glejte, Gospod je resnično dober.«
Nesreča bo usmrtila krivičnega,
sovražnike pravičnega bo zadela krivda.
Gospod rešuje duše svojih služabnikov,
nihče od teh, ki vanj zaupajo, si ne bo nakôpal krivde.
Odpev: »Okusite in glejte, Gospod je resnično dober.«
2. berilo
Skrivnost zakonske zveze odseva v Kristusu in Cerkvi
Berilo iz pisma apostola Pavla Efežanom (Ef 5,21-32)
Bratje in sestre, iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu. Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi, svojemu telesu, ki ji je odrešenik. In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem. Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvétil, ko jo je očistil v kopeli vode z besedo, tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega telesa, temveč ga hrani in neguje, kakor Kristus Cerkev: smo namreč udje njegovega telesa. Zaradi tega bo mož zapústil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno telo. Ta skrivnost je velika; jaz pa pravim: glede Kristusa in glede Cerkve.
Evangelij
Jn 6,63.68
Aleluja
Aleluja. Tvoje besede, Gospod, so Duh in življenje. Ti imaš besede večnega življenja. Aleluja.
Kristus ima besede večnega življenja
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,60-69)
Tisti čas je veliko njegovih učencev reklo: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati?« Ker je Jezus v sebi vedel, da njegovi učenci godrnjajo nad tem, jim je rekel: »To vam je v spotiko? In če boste videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil prej? Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govóril, so duh in življenje. Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri ne verujejo in kdo ga bo izdal. Govóril jim je: »Zaradi tega sem vam rekel: Nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta.« Po tistem je mnogo njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim. Jezus je tedaj rekel dvanajstérim: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.«
Svetnik za vsak dan
Misli Benedikta XVI.
Komentar cerkvenih očetov