Opozorilo: podatki o Božji besedi, godovih in praznikih za pretekla leta niso zanesljivi, še posebej to velja za datume pred letom 1970!

Božja beseda za nedeljo, 22. decembra 2019

4. adventna nedelja - A (leto A)

»Ko se je Jožef zbudil, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi« (Mt 1,24)

Nazaj Koledar Naprej

1. berilo

Glej, devica bo spočela

Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 7,10-14)

Tiste dni je Gospod govóril Aházu in rekel: »Izprôsi si znamenje od Gospoda, svojega Boga, v globini podzemlja ali v višavi zgoraj!« Aház pa je rekel: »Ne bom ne prosil ne preizkušal Gospoda.« Nato je rekel Izaíja: »Poslušajte vendar, Davidova hiša: ali vam je premalo, da utrujate ljudi, ko utrujate še mojega Boga? Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, devica bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel.«

Psalm 24

Odpev: »Vstopil bo Gospod, kralj veličastva.«

Ps 24,1-2.3-4.5-6

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje,

zemeljski krog in njegovi prebivalci.

Zakaj on ji je na morjih postavil temelje,

utŕdil jo je na veletókih.

Odpev: »Vstopil bo Gospod, kralj veličastva.«

Kdo se bo povzpel na Gospodovo goro,

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Tisti, ki je nedolžnih rok in čist v srcu,

ki ne prisega po krivem.

Odpev: »Vstopil bo Gospod, kralj veličastva.«

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda,

pravičnost od Boga, svojega rešitelja.

To je rod tistih, ki te iščejo,

ki hočejo najti tvoje obličje, Bog Jakobov.

Odpev: »Vstopil bo Gospod, kralj veličastva.«

2. berilo

Jezus Kristus iz Davidovega rodu je Božji Sin

Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 1,1-7)

Pavel, služabnik Kristusa Jezusa, poklican za apostola, odbran za Božji evangelij, ki ga je Bog napovedal po svojih prerokih v svetih spisih, za evangelij o njegovem Sinu, ki se je po telesu rodil iz Davidovega rodu, po duhu svetosti pa je po vstajenju od mrtvih postavljen za Božjega Sina v moči. To je Jezus Kristus, naš Gospod, po katerem smo prejeli milost in apostolstvo, da bi zaradi njegovega imena vsi narodi postali poslušni veri. Med njimi ste tudi vi, ki vas je poklical Jezus Kristus. Vsem, ki ste v Rimu Božji ljubljenci, poklicani in sveti, milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in od Gospoda Jezusa Kristusa.

Evangelij

Mt 1,23

Aleluja

Aleluja. Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar pomeni Bog z nami. Aleluja.

Jezus se bo rodil Mariji, Jožefovi zaročenki

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 1,18-24)

Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom; in preden sta prišla skupaj, se je izkazalo, da je noseča od Svetega Duha. Njen mož Jožef je bil pravičen in je ni hotel osramotiti, zato je sklenil, da jo bo skrivaj odslôvil. Ko je to premišljeval, glej, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar pomeni Bog z nami. Ko se je Jožef zbúdil, je stóril, kakor mu je naróčil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi.

Avdio posnetek dnevne Božje besede

Poslušajte kot podcast.

Svetnik za vsak dan
Frančiška Cabrini
Iz knjige Svetnik za vsak Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.

4. adventna nedelja - A
(22.12.2019 ob 10^h, dolžina: 5:05)

Radio Ognjišče vsako nedeljo prenaša sv. mašo iz ene izmed slovenskih župnij.

Druge homilije za ta dan »
Vse homilije »

Komentar cerkvenih očetov

…

Več ...

Evzebij iz Cezareje pravi: »Kdor ne veruje, ne razume prerokb o Kristusu, saj nima vere.« Sv. Rufin iz Konkordije in sv. Avguštin to potrjujeta: »Najprej je potrebno verjeti, da lahko razumemo.« Sv. Bazilij iz Cezareje pravi: »Najprej je potrebno verjeti Svetemu pismu in nato iskati pomen.« Sv. Hieronim pa pravi: »Aház ne prosi za znamenje, tako pa je bil s tem, da mu je dal eno, Bog poveličan.« Več cerkvenih očetov soglaša s trditvijo, »da je Izaija napovedal, da se bo Mesija rodil iz device. Kristus je bil človek in Bog. Bil je Bog, ki je okusil človeško rojstvo.« Sv. Janez Krizostom trdi: »Sin device je Bog. Kristusovo rojstvo je bilo potrebno, da je dokazal svojo resnično človeško naravo.« Sv. Beda Častitljivi zato pravi: »Emanuel označuje obe Jezusovi naravi, tako človeško kot božansko.« Sv. Hieronim zatrdi: »Kristus je bil v resnici človek.«

Sveti Janez Krizostom pravi: »Nihče ne more razložiti skrivnosti Jezusovega rojstva, ki pa ni popolnoma nerazumljiva«. Sv. Kromacij Oglejski razlaga: »Njegovo telesno rojstvo je času, toda njegovo božansko sinovstvo je bilo pred časom. Kot človek je prišel iz maternice matere device, kot oni drugi pa iz Boga Očeta. Prevzel je vidno meso, da bi pokazal svoje nevidno božanstvo«.Več cerkvenih očetov pa pravi, da je angel Jožefu pokazal na vse, kar je bilo v njegovem razumu, kar je čutil, česa se je bal in tudi, kaj se je odločil storiti, da bi ga lahko vodila krepost in bi bil potolažen. Sv. Janez Krizostom pa pravi: »Angel je podelil Jožefu čast, da da Zveličarju ime in da skrbi za Očetovega Sina. Skrivnost rojstva je lažje razumljiva, če jo povežemo z napredovanjem zveličanja in njenim preroškim pričakovanjem, ki jo je Gospod naznanil po besedah preroka Izaija.«Neznani pisec pravi: »Devica je v svojem telesu nosila to, kar ni mogel ves svet. Kakor je Kristus pozneje izročil Marijo svojim učencem, tako jo sedaj izroča Jožefu«. Sv. Janez Krizostom pa ponovno poudarja: »Angel je podelil Jožefu čast, da se je lahko imel za očeta in mu dal pravico dati Božjemu Sinu ime.«

Manj ...

Kdo so cerkveni očetje?

Misli Benedikta XVI.

…

Več ...

Na današnjo četrto adventno nedeljo sveti Matej v evangeliju pripoveduje, kako je bilo z Jezusovim rojstvom, tokrat z vidika sv. Jožefa. Jožef je bil zaročen z Marijo, ki pa je bila preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha (Mt 1,18). Božji Sin, da se je izpolnila starodavna prerokba (prim. Iz 7,14), je postal človek v telesu device. Ta skrivnost razodeva Božjo ljubezen, modrost in moč do človeštva, ki ga je ranil greh. Sveti Jožef je predstavljen kot pravičen človek, zvest Božji postavi, pripravljen izpolniti Božjo voljo. Zaradi tega je vstopil v skrivnost učlovečenja, potem ko se mu je Gospodov angel prikazal v sanjah in mu naznanil: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov (Mt 1,20-21).« Potem, ko je opustil misel, da bi Marijo skrivaj odslovil, jo je vzel k sebi, saj sedaj njegove oči gledajo v njej Božje delo.

Angelus, 23. december 2007

Med adventnim časom se pogosto iz srca Cerkve dviga klic: »Pridi, Gospod, obišči nas s svojim mirom in tvoja navzočnost nas bo napolnila z veseljem.« Oznanjevalno poslanstvo Cerkve je odgovor na vzklik: »Pridi, Gospod Jezus!«, ki se iz ust vernikov skozi vso zgodovino odrešenja dviga k Gospodu. Pridi, Gospod, spremeni naša srca, da se bosta v svetu razširila pravičnost in mir!

Saj, Resnica, ki rešuje življenje in je v Jezusu postala meso, resnično vname srce tistega, ki jo sprejme, v ljubezen do bližnjega, da potem v svobodi podari naprej to, kar je prejel. To, da se nam je približal Bog in nam postal z dogodkom božiča blizu, je neizmerni dar. Ta dar nas usposablja živeti v vesoljnem objemu Božjih prijateljev, v tistem omrežju prijateljstva s Kristusom, ki povezuje nebo in zemljo ter usmerja človekovo svobodo proti dopolnitvi. Ta svoboda živeta v resnici tako zacveti v brezpogojno in prizadevno ljubezen za dobro vseh ljudi. Nič ni lepšega, nujnega in pomembnega kot je to, da podarjamo zastonjsko naprej, kar smo od Boga zastonj prejeli. Nič nas ne more odvrniti od te zahtevne a privlačne naloge. Božično veselje, ki ga že skoraj okušamo, nas napolnjuje z upanjem ter hkrati spodbuja naj vsem oznanjamo Božjo navzočnost med nami.

Edinstven primer oznanjevanja je Devica Marija, ki ni posredovala svetu neke ideje, temveč je posredovala Jezusa, učlovečeno Besedo. Zaupno se obrnimo nanjo s prošnjo, da bi Cerkev oznanjala tudi v današnjem času, Kristusa Odrešenika. Da bi vsak kristjan, vsaka skupnost začutila veselje v podeljevanju Vesele novice: 'Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, ... da bi se svet po njem rešil (Jn 3.16-17). To je resnični pomen božiča, ki ga moramo vsakič odkriti in ga močno živeti.

Angelus, 19. december 2010

Dragi bratje in sestre!

Sveti Ambrož razlaga, da sta bila v Jožefu ljubeznivost in podoba pravičnega zato, da je postal bolj vredna priča. »On«, nadaljuje sv. Ambrož, »ne bi mogel oskruniti templja Svetega Duha, Gospodovo Mater, skrivnostno rodovitno telo.« Čeprav je bil Jožef vznemirjen, je storil, kakor mu je zapovedal Gospodov angel in tako prav storil. Tudi s tem, da je dal temu Otroku, ki drži ves svet, ime Jezus, se je uvrstil v vrsto ponižnih in zvestih služabnikov, podoben angelom in prerokom, mučencem in apostolom, kakor ga opevajo vzhodne himne. Sveti Jožef oznanja Gospodove čudeže, s tem ko je pričeval za Marijino devištvo, ki je zastonjsko Božje delo in varoval Mesijevo zemeljsko življenje. Častimo torej Jezusovega očeta pred postavo (prim KKC 532), saj se v njen nakazuje novi človek, ki gleda z zaupanjem in pogumom v prihodnost, ki ne sledi lastnim načrtom, ampak se popolnoma zaupa v neskončno usmiljenost Tistega, ki bo uresničil prerokbe in začel čas odrešenja.

Dragi prijatelji, svetemu Jožefu, zavetniku vesoljne Cerkve, želim zaupati vse Pastirje in jih spodbujam, naj ponižno in vsakodnevno ponudijo vernikom in vsemu svetu Kristusove besede in dejanja. O da bi naše življenje vedno bolj pripadalo Jezusovi osebi ravno zato, ker je On, ki je Beseda prevzel telo in prišel od Boga kot človek, da bi prevzel nase vso človeško eksistenco in ji prinesel Božjo besedo (Jezus iz Nazareta). Z zaupanjem se obrnimo na Devico Marijo, polno milosti, ki jo je Bog ovenčal, da bi se ob bližnjem Božiču odprle naše oči in videle Jezusa, ter da bi se srce razveselilo ob tem čudovitem srečanju ljubezni.

Manj ...

Benedikt XVI.