Božja beseda za nedeljo, 22. novembra 2015

Med homilijo je Benedikt XVI. izhajajoč iz odlomka Janezovega evangelija, ko Pilat zaslišuje Jezusa in ga vpraša: »Si ti judovski kralj?« (Jn 18,33), razložil razliko med politično nadvlado ter zemeljskim kraljestvom in Božjim kraljestvom ter Kristusovim kraljevanjem. ...

Jezus je namreč med vsem svojim javnim delovanjem skušal razložiti in pokazati, da je Božje kraljestvo in njegovo mesijansko poslanstvo drugačno, kot so ga pričakovali Judje in tudi apostoli. Posebej jasno je to postalo po pomnožitvi kruha, ko je množica drugače razumela znamenje, ki …

Več ...

Med homilijo je Benedikt XVI. izhajajoč iz odlomka Janezovega evangelija, ko Pilat zaslišuje Jezusa in ga vpraša: »Si ti judovski kralj?« (Jn 18,33), razložil razliko med politično nadvlado ter zemeljskim kraljestvom in Božjim kraljestvom ter Kristusovim kraljevanjem.

Jezus je namreč med vsem svojim javnim delovanjem skušal razložiti in pokazati, da je Božje kraljestvo in njegovo mesijansko poslanstvo drugačno, kot so ga pričakovali Judje in tudi apostoli. Posebej jasno je to postalo po pomnožitvi kruha, ko je množica drugače razumela znamenje, ki ga je Jezus storil in ga je hotela postaviti za kralja. Jezus pa se je umaknil na samoten kraj in zatem jasno usmeril svoj pogled ter korak proti Jeruzalemu in Golgoti, saj je Božje kraljestvo popolnoma drugačno od zemeljskih kraljestev.

Zaradi tega je pred neoboroženim, krhkim in ponižanim človekom, kot je bil Jezus, oblastnik, kot je bil Pilat, začuden obstal. Začuden je bil nad tem, ker je slišal govoriti o kraljestvu služabnikov in je zato postavil vprašanje, ki se mu je zdelo paradoksalno: 'Torej si ti vendarle kralj?' Kakšen kralj bi lahko bil ta človek, ki je v takšnem stanju? Toda Jezus mu je potrdil: 'Ti to praviš; Kralj sem. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas' (Jn 18,37). Jezus govori o kralju, o kraljestvu, toda poudarek ni na nadvladi,  temveč na resnici... Jezus je prišel, da bi razodel ter prinesel novo kraljevanje, tisto Božje. Prišel je, da bi pričeval za resnico, da je Bog ljubezen (prim. 1Jn 4,8.16) in da hoče vzpostaviti kraljestvo pravičnosti, ljubezni in miru. Kdor je odprt za ljubezen, prisluhne temu pričevanju ter ga z vero sprejme in vstopi v Božje kraljestvo.

Vam dragi in častitljivi bratje kardinali, še posebej pri tem mislim na tiste, ki sem jih včeraj umestil, je zaupana ta zahtevna odgovornost, da  z resnico pričujete za Božje kraljestvo. To pomeni, da vedno postavljate na prvo mesto Boga ter njegovo voljo in ne koristi tega sveta ter njegovo oblast. Posnemajte Jezusa, ki je pred Pilatom, v tako ponižujočem stanju, kot je opisano v evangeliju, razodel svojo slavo, to je ljubezen do konca, ko je za ljubljene osebe daroval svoje življenje. To je razodetje Jezusovega kraljestva. Zato s skupnim srcem enodušno molimo: 'Advenitat regnum tuum' (Pridi k nam tvoje kraljestvo). Amen.

Današnji praznik je postavljen na konec bogoslužnega leta ter povzema Kristusovo skrivnost 'prvorojenega med umrlimi ter vladarja nad vsemi mogočniki zemlje' in tako odpre naš pogled k polnemu uresničenju Božjega kraljestva, ko bo Bog ves v vseh (prim. 1Kor 15,28). Sv. Ciril Jeruzalemski namreč pravi: 'Mi ne oznanjamo samo prvega Kristusovega prihoda, temveč tudi drugega, ki bo veliko lepši od prvega. Prvi je bil namreč razodetje trpljenja, drugi pa nosi pečat božjega kraljevanja. Med prvim je bil podvržen ponižanju križa, pri drugem pa ga bo obdajala množica angelov ter ga slavila'.Vse Jezusovo poslanstvo ter vsebina njegovega sporočila naznanjata Božje kraljestvo ter ga z znamenji in čudeži uresničujeta med ljudmi. Kot nas spominja 2. vatikanski koncil, se to kraljestvo kaže predvsem v osebi Jezusa Kristusa (Lumen gentium 5), ki ga je vzpostavil s svojo smrtjo na križu ter s svojim vstajenjem. S tem se je razodel kot Gospod in Mesija ter kot Duhovnik na veke. To Kristusovo kraljestvo je bilo zaupano Cerkvi, ki je 'kal' in njegov'začetek' ter ima nalogo oznanjati in širiti ga v moči Svetega Duha med vsemi ljudstvi. Ob koncu za to določenega časa, bo Gospod izročil Kraljestvo Bogu Očetu in mu predstavil vse tiste, ki so živeli po zapovedi ljubezni.

Dragi prijatelji, vsi mi smo poklicani k nadaljevanju Božjega zveličavnega dela tako, da se spreobrnemo k evangeliju ter odločno začnemo hoditi za tistim Kraljem, ki ni prišel, da mi mu stregli, ampak da bi stregel in pričeval za resnico (prim. Mr 10,45; Jn 18,37). V tem smislu vas vabim, da molite za šest novih kardinalov, ki sem jih včeraj umestil, da bi jih Sveti Duh utrdil v veri in ljubezni ter jih napolnil s svojimi darovi, da bodo živeli to novo odgovornost v nadaljnji posvetitvi Kristusu in njegovemu kraljestvu. Ti novi člani kardinalskega zbora lepo predstavljajo vesoljno razsežnost Cerkve. So namreč pastirji Cerkva v Libanonu, Indiji, Nigeriji, Kolumbiji ter na Filipinih. Eden od njih pa že dolgo časa službuje pri Svetem sedežu.

Na zadnjo nedeljo bogoslužnega leta obhajamo slovesni praznik Kristusa Kralja vesoljstva. Današnji evangelij nam ponovno predstavi dramatično zasliševanje, med katerim je Pilat zasliševal Jezusa, ko mu je bil ta izročen z obtožbo, da si je prisvojil naziv 'judovski kralj'. Na vprašanja rimskega namestnika je Jezus z odgovori potrdil, da je kralj, toda ne od tega sveta (prim. Jn 18,36). On ni prišel, da bi gospodoval nad ljudstvi in ozemlji, temveč da bi ljudi osvobodil sužnosti greha ter spravil z Bogom. Zato je dodal: »Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Vsak, ki je iz resnice rojen, posluša moj glas« (Jn 18,37).

Toda, kaj je ta 'resnica', za katero je Kristus prišel pričevat na svet? Vse njegovo bivanje razodeva, da je Bog ljubezen. To je torej resnica, za katero je On v polnosti pričeval z žrtvovanjem svojega življenja na Kalvariji. Križ je'prestol,' s katerega je razodel plemenito kraljevanje Božje Ljubezni tako, da se je daroval v zadostitev za greh sveta in porazil gospodovanje 'vladarja tega sveta' (Jn 12,31) ter dokončno vzpostavil Božje kraljestvo. To Kraljestvo se bo v polnosti razodelo ob koncu časov, potem ko bodo podvrženi vsi sovražniki in kot zadnja smrt (prim. 1Kor 15,25-26).  Tedaj bo Sin izročil Kraljestvo Očetu in bo končno 'Bog vse v vsem' (1Kor 15,28). Pot za dosego tega cilja je dolga in ne dopušča bližnjic. Potrebno je namreč, da vsaka oseba svobodno sprejme resnico Božje ljubezni. On je namreč Ljubezen in Resnica, in tako ljubezen kot resnica se nikoli ne vsiljujeta. Trkata na vrata srca in razuma. In kamor smeta vstopiti, prineseta mir in veselje. Način Božjega kraljevanja je ta je njegov zveličavni načrt, ki je skrivnost v svetopisemskem pomenu, torej kot načrt, ki se postopoma razodeva skozi zgodovino.

Toda v čem je Jezusova kraljevska oblast? Nikakor ni takšna, kot je oblast kraljev in velikašev tega sveta, temveč je božja oblast, ki daje večno življenje, osvobaja od zla ter porazi nadvlado smrti. Torej je oblast Ljubezni, ki zna iz zla izluščiti dobro, omehčati otrdelo srce, prinesti mir v najhujši spor, prižgati upanje v najgostejši temi. To kraljestvo milosti, se nikoli ne uveljavi s silo, temveč spoštuje našo svobodo. Kristus je prišel, da bi pričeval za resnico (prim. Jn 18,37), kot je to izjavil pred Pilatom. Kdor sprejme njegovo pričevanje se postavi pod njegovo 'zastavo', če se izrazimo s podobo ljubo sv. Ignaciju Loyolskemu. Vsaka vest torej neizogibno stoji pred izbiro: za kom hočem hoditi? Za Bogom ali hudičem? Za resnico ali lažjo? Izbira Kristusa pa ne zagotavlja uspeha glede na merila tega sveta, pač pa zagotavlja mir in veselje, ki ju lahko samo On da. To potrjuje v vseh obdobjih izkušnja tolikih mož in žena, ki so se v Kristusovem imenu, v imenu resnice in pravičnosti, znali upreti dobrikanju dvoličnosti zemeljskih oblasti ter celo z mučeništvom zapečatili svojo zvestobo.

Devica Marija je bila na edinstven način pridružena temu Kristusovemu kraljevanju. Njo, ponižno nazareško dekle, je Bog prosil, da bi postala Mati Mesija. Marija je z vsem svojim bitem odgovorila na ta klic in s tem pridružila svoj brezpogojni 'da', 'daju' sina Jezusa ter s tem postala z Njim pokorna vse do žrtvovanja.  Zaradi tega jo je Bog povišal nad vse stvari in Kristus jo je okronal kot Kraljico nebes in zemlje. Cerkev in vse človeštvo izročimo njeni priprošnji, da bi Božja ljubezen lahko kraljevala v srcih vseh in bi se tako izpolnil Božji načrt pravičnosti in miru.

Kličimo varstvo Svete Marije na vsakega od njih ter nad vernike, ki so jim zaupani. Naj nam vsem Devica Marija pomaga živeti sedanji čas v pričakovanju Gospodove vrnitve in z vso močjo prositi Boga: 'Pridi k nam tvoje Kraljestvo' ter izpolnjevati tista dela luči, ki nas vedno bolj približujejo nebesom z zavestjo, da med nemirnimi dogodki zgodovine Bog nadaljuje z gradnjo svojega Kraljestva ljubezni.

Manj ...