Tudi današnje bogoslužje nam ponuja Jezusovo besedo, ki nas razsvetljuje, hkrati pa nas osupne. Med njegovim zadnjim vzponom proti Jeruzalemu ga je nekdo vprašal: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo zveličali?« Jezus mu je odgovoril: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli« (Lk 13,23-24). Kaj torej pomenijo ta 'ozka vrata'? Zakaj mnogim ne uspe vstopiti? Je ta prehod prihranjen samo nekaterim izbrancem? Takšen način razmišljanja Jezusovih ...
Tudi današnje bogoslužje nam ponuja Jezusovo besedo, ki nas razsvetljuje, hkrati pa nas osupne. Med njegovim zadnjim vzponom proti Jeruzalemu ga je nekdo vprašal: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo zveličali?« Jezus mu je odgovoril: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli« (Lk 13,23-24). Kaj torej pomenijo ta 'ozka vrata'? Zakaj mnogim ne uspe vstopiti? Je ta prehod prihranjen samo nekaterim izbrancem? Takšen način razmišljanja Jezusovih sogovornikov je, če dobro pomislimo, vedno aktualen. Vedno je namreč prisotna skušnjava, da si bi versko prakso razlagali kot vir privilegijev ter gotovosti. Dejansko pa je Kristusovo sporočilo ravno nasprotno. Vsi lahko vstopijo v življenje, a za vse so vrata 'ozka'. Pri tem ni privilegijev. Prehod v večno življenje je odprt za vse, toda je 'ozek', saj je zahteven, potrebno si je prizadevati, samozatajevati in mrtvičiti lastno sebičnost.
Evangelij nas ponovno, kot že prejšnje nedelje, vabi, da premislimo o prihodnosti, ki nas čaka in na katero se moramo pripraviti med našim romanjem na zemlji. Zveličanje, ki ga Jezus izvršil s svojo smrtjo in vstajenjem, je za vse. On je edini Odrešenik in nas vse vabi na gostijo nesmrtnega življenja. Toda pod enim in za vse enakim pogojem, da si prizadevamo hoditi za njim in ga posnemati tako, da vzamemo nase, kakor je to On storil, svoj križ in posvetimo svoje življenje v službi bratom in sestram. To je edini in za vse enak pogoj za vstop v nebeško življenje. Poslednji dan, nas Jezus v evangeliju ponovno spominja, ne bomo sojeni na osnovi domnevnih privilegijev, temveč po naših delih. Tisti, ki 'ravnajo krivično' bodo zavrženi, sprejeti pa bodo vsi, ki so delali tudi za ceno žrtev dobro ter si prizadevali za pravičnost. Premalo bo razglašati se za 'Kristusove prijatelje' in hvaliti se z lažnimi zaslugami: »V pričo tebe smo jedli in pili in po naših trgih si učil« (Lk 13,26). Resnično prijateljstvo z Jezusom se izrazi v načinu življenja, torej z dobroto srca, ponižnostjo, krotkostjo in usmiljenjem, ljubeznijo do pravičnosti in resnice, z iskrenim in poštenim prizadevanjem za mir in spravo. To, lahko rečemo, je 'osebna izkaznica', s katero smo njegovi pristni 'prijatelji'; to je 'potni list', ki nam bo omogočil vstop v večno življenje.
Dragi bratje in sestre, če hočemo tudi mi vstopiti skozi ozka vrata, si moramo prizadevati biti 'majhni', to je v srcu ponižni, kot je Jezus. Kakor Marija, njegova in naša mati. Ona je prva, ki je za Sinom, prehodila pot križa ter bila vzeta v nebeško slavo, kakor smo se tega spominjali pred nekaj dnevi. Krščansko ljudstvo jo kliče kot Ianua Caeli, Vrata nebeška. Prosimo jo, naj nas vodi pri naših vsakodnevnih izbirah po poti, ki vodi do 'nebeških vrat'.
Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Vprašanje o tem, koliko bo zveličanih ter Jezusov odgovor o poti zveličanja, kažeta na to, kar je res pomembno, torej ne koliko bo zveličanih temveč, kako postaneš 'zveličan'. Vstopiti skozi ozka vrata zahteva odločno vero ter neomadeževano moralnost. Široka vrata pa so za tiste, ki se ne menijo za postavo in to pokažejo s svojim grešnim obnašanjem.« Sv. Avguštin pa pravi: »Hrana, ki so jo jedli v Jezusovi navzočnosti, je bil Kristus, torej hrana, ...
Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Vprašanje o tem, koliko bo zveličanih ter Jezusov odgovor o poti zveličanja, kažeta na to, kar je res pomembno, torej ne koliko bo zveličanih temveč, kako postaneš 'zveličan'. Vstopiti skozi ozka vrata zahteva odločno vero ter neomadeževano moralnost. Široka vrata pa so za tiste, ki se ne menijo za postavo in to pokažejo s svojim grešnim obnašanjem.« Sv. Avguštin pa pravi: »Hrana, ki so jo jedli v Jezusovi navzočnosti, je bil Kristus, torej hrana, ki so jo jedli njegovi sovražniki, ki so ga zavrgli.« Sv. Ciril Aleksandrijski nadaljuje: »Biti za isto mizo z Jezusom med njegovim zemeljskim poslanstvom, ni zagotovilo za sedež pri eshatološki gostiji. Tudi tisti, ki se udeležujejo Gospodove večerje, si lahko preskrbijo obsodbo, v kolikor niso prepoznali v tem Gospodovo telo in kri ter zato niso izpolnili Očetovo voljo.« Sv. Avguštin dodaja: »Trije modri predstavljajo vse tiste, ki bodo prišli z vseh koncev sveta ter bodo sedeli pri eshatološki poročni gostiji.« Sv. Ciril Aleksandrijski ponovno pravi: »Ironično je, da bodo gostje na tej eshatološki gostiji zelo verjetno tisti, ki so bili od Izraela zavrženi ter pogani. To se zelo dobro ujema s tipično Lukovo tematiko o velikem preobratu, na osnovi katerega bo zadnji prvi in prvi zadnji.«
To govorí Gospod: »Jaz poznam njihova dela in njihove misli, prišel bom, da zberem vse narode in jezike. Prišli bodo in gledali moje veličastvo. Polóžil bom nanje znamenje in tiste, ki bodo ubežali, bom poslal k narodom: v Taršíš, Pul in Lud, ki napenjajo loke, v Tubál in Javán, na oddaljena obrežja, ki še niso slišala mojega oznanila, ne videla mojega veličastva, in oznanili bodo moje veličastvo med narodi. In pripeljali bodo vse vaše brate izmed vseh narodov v dar Gospodu, na konjih, na vozéh, na nosilnicah, na mezgih in na dromedárjih, na mojo sveto goro v Jeruzalem,« govorí Gospod, »kakor prinašajo Izraelovi sinovi jedilno daritev v čisti posodi v Gospodovo hišo. Nekatere izmed njih bom vzel za duhovnike, za levite,« govorí Gospod.
Psalm 117
Odpev: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij!«
Ps 117,1.2
Hvalite Gospoda, vsi narodi,
slavite ga, vsa ljudstva.
Odpev: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij!«
Zakaj silna je nad nami njegova dobrota,
Gospodova zvestoba traja na veke.
Odpev: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij!«
2. berilo
Bog nas očiščuje s trpljenjem
Berilo iz pisma Hebrejcem (Heb 12,5-7.11-13)
Bratje in sestre, pozabili ste na spodbudo, ki vam govorí kakor sinovom: ›Moj sin, ne zaničuj Gospodove vzgoje in ne omaguj, kadar te graja. Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja, in tepe vsakega sina, katerega priznava.‹ Ko vas vzgaja, zdržite, saj Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi strogo vzgajal? Nobeno vzgajanje pa v tistem trenutku ni prijetno, ampak bridko. Pozneje pa daje tistim, ki jih je izurilo, miren sad pravičnosti. Zato zravnajte onemôgle roke in klécava kolena. Za svoje noge napravite ravne steze, da se to, kar šepa, ne bo izvinilo, marveč bo ozdravelo.
Evangelij
Jn 14,6
Aleluja
Aleluja. Jaz sem pot, resnica in življenje, govorí Gospod, nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Aleluja.
Jezus je odrešenik vseh ljudi
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 13,22-30)
Tisti čas je Jezus na poti v Jeruzalem šel skozi mesta in vasi in učil. Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem, od kod ste.‹ Tedaj mu boste začeli govoriti: ›S teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,‹ toda rekel vam bo: ›Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!‹ Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. Prišli pa bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.«
Svetnik za vsak dan
Misli Benedikta XVI.
Komentar cerkvenih očetov