Obljube, dane očakom, so se v polnosti uresničile v Jezusu Kristusu. II. vatikanski koncil pravi: »Prišel je torej Sin, poslan od Očeta, ki nas je pred stvarjenjem sveta v Njem izvolil in vnaprej določil za Božje posinovljence… Zato je Kristus, da bi izpolnil Očetovo voljo, na zemlji začel nebeško kraljestvo in nam razodel njegovo skrivnost ter s svojo pokorščino izvršil odrešenje« (C 3). Živeti v skladu z Gospodovim klicem pomeni, soočiti vsako nevarnost in celo preganjanje z modrostjo in preprostostjo, ...
Obljube, dane očakom, so se v polnosti uresničile v Jezusu Kristusu. II. vatikanski koncil pravi: »Prišel je torej Sin, poslan od Očeta, ki nas je pred stvarjenjem sveta v Njem izvolil in vnaprej določil za Božje posinovljence… Zato je Kristus, da bi izpolnil Očetovo voljo, na zemlji začel nebeško kraljestvo in nam razodel njegovo skrivnost ter s svojo pokorščino izvršil odrešenje« (C 3). Živeti v skladu z Gospodovim klicem pomeni, soočiti vsako nevarnost in celo preganjanje z modrostjo in preprostostjo, saj »učenec ni nad učiteljem in služabnik ne nad svojim gospodarjem« (Mt 10,24). Ko učenci postanejo eno z Učiteljem, niso več sami v oznanjevanju nebeškega kraljestva, ampak sam Jezus deluje v njih:»Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal« (Mt 10,40). Poleg tega, kot pravi pričevalci, »odeti v moč z višave« (Lk 24,49), oznanjajo »spreobrnjenje in odpuščanje grehov« (Lk 24,47) vsem narodom. (Poslanica Benedikta XVI. za 45. svetovni molitveni dan za duhovne poklice).
Jezus spodbuja svoje učence, torej vsakega od nas, naj vzame vsak dan svoj križ in hodi za njim po poti popolne ljubezni do Boga Očeta in človeštva in pravi: »Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel« (Mt 10,38-39). To je logika pšeničnega zrna, ki umre, da bi vzklilo in prineslo življenje (prim. Jn 12,24). Jezus sam je pšenično zrno, ki je prišlo od Boga, božje pšenično zrno, ki se je pustilo pasti na zemljo, se pustilo streti in zdrobiti v smrt in ravno zaradi tega se je odprlo in prinaša sad širom po svetu. Mučenec je tisti, ki do konca hodi za Gospodom in svobodno sprejme smrt za zveličanje sveta ter tako najodličneje pričuje za vero in ljubezen.
Dragi bratje in sestre, mi verjetno nismo poklicani v mučeništvo, nihče pa ni izključen iz klica po svetosti, da temeljito živi krščansko življenje. To pa vključuje, da vsak dan sprejmemo svoj križ. Vsem, še posebej v današnjem času, ko prevladujeta sebičnost in individualizem, mora biti prvo in temeljno, da si prizadevamo vsakodnevno rasti v vedno večji ljubezni do Boga in do bratov, da tako preoblikujemo naše življenje in tudi naš svet. Po priprošnji svetnikov in mučencev prosimo Gospoda naj vname naše srce, da bomo sposobni ljubiti, kakor je On ljubil vsakega od nas.
Sv. Hieronim pravi: »Ljubi svojega očeta, svojo mater, svoje otroke, a ljubi jih urejeno v odnosu ljubezni do Boga.« Sv. Janez Krizostom nadaljuje: »Z ugotovitvijo, da ima Bog takšno moč in sposobnost pritegniti k sebi človeške otroke in ločiti jih od njihovih staršev, Jezus le-tem zapoveduje naj se ne upirajo temu.« Sv. Avguštin dodaja: »Tako reci svojim staršem: 'Ljubim vas v Kristusu, toda ne ljubim vas namesto Kristusa. Z mano boste v Njem, ne bom pa jaz ...
Sv. Hieronim pravi: »Ljubi svojega očeta, svojo mater, svoje otroke, a ljubi jih urejeno v odnosu ljubezni do Boga.« Sv. Janez Krizostom nadaljuje: »Z ugotovitvijo, da ima Bog takšno moč in sposobnost pritegniti k sebi človeške otroke in ločiti jih od njihovih staršev, Jezus le-tem zapoveduje naj se ne upirajo temu.« Sv. Avguštin dodaja: »Tako reci svojim staršem: 'Ljubim vas v Kristusu, toda ne ljubim vas namesto Kristusa. Z mano boste v Njem, ne bom pa jaz z vami brez Njega'.« Neznan avtor pravi: »Bolje je umreti iz ljubezni v Boga ter tako večno živeti, kot pa živeti samo z ljubeznijo do človeških dobrin in utrpeti večno smrt.« Sv. Hilarij iz Poitiersa nadaljuje: »Kristusa ni vreden tisti, ki zavrača, da bi sprejel svoj križ, pod katerim trpimo, umremo, smo pokopani in vstanemo z Njim, saj ni hodil za Gospodom.« Sv. Janez Krizostom pojasnjuje: »Poglejte, kakšno škodo utrpijo tisti, ker imajo preveč radi svoje življenje, in kakšno korist dosežejo tisti, ki znajo življenje prezirati in ga izgubiti?« Sv. Hilarij iz Poitiersa pravi: »Kristus se nam je predstavil kot posrednik, kot tisti, ki je prišel od Boga.« Neznani avtor o dejavni ljubezni pravi: »S čim boš pogostil popotnika, to boš prejel ti, ki si v svojo hišo sprejel popotnika.« Teodor iz Herakleje dodaja: »Kdor sprejme apostole, ki pridigajo Očeta, Sina in Svetega Duha, sprejme tudi polnost božanstva.« Origen pojasnjuje: »Kdor je sprejel pravilen pomen apostolskih spisov in ni narobe razumel njihovega smisla, je sprejel apostola kot, da bi bil Kristus sam, ki govori in prebiva v apostolu.«
Nekega dne je Elizèj potoval skozi Šuném. Tam je živela premožna žena, ki ga je pregovorila, da je obedoval pri njej. In kadar koli je potem šel mimo, je zavil tja na obèd. Svojemu možu je rekla: »Glej, spoznala sem, da je tisti, ki se vselej oglasí pri nas, svet Božji mož. Naredimo mu torej zidano gornjo izbico in postavimo vanjo posteljo, mizo, stol in svetilko, da se lahko umakne tja, kadar bo prišel k nam!« Ko je nekega dne prišel tja, se je umaknil v gornjo izbo in tam legel. Rekel je svojemu služabniku Gehazíju: »Kaj naj torej naredim zanjo?« Gehazí je rekel: »Na žalost nima sina in njen mož je že star.« Tedaj je rekel: »Pokliči jo!« Ko jo je poklical, je stopila k vratom. Rekel je: »Ko se bo izteklo leto, v tem času, boš objemala sina.«
Psalm 89
Odpev: »Gospodove milosti bom na veke opeval.«
Ps 89,2-3.16-17.18-19
Gospodove milosti bom na veke opeval,
rodu za rodom bom oznanjal njegovo zvestobo.
Rekel sem: »Na veke deliš svojo dobroto,
v nebesih utrjuješ svojo zvestobo.«
Odpev
Blagor ljudstvu, ki zna veselo vzklikati,
Gospod, v svetlobi tvojega obličja bodo hodili.
Ves dan se bodo radovali nad tvojim imenom,
veselili se bodo zaradi tvojega odrešenja.
Odpev
Vsa njihova moč dobiva sijaj od tebe,
s svojo dobrohotnostjo dvigaš rog zmagoslavja.
Gospod nas brani in nas váruje,
Izraelov Sveti je opora našemu kralju.
Odpev
2. berilo
V krstu umiramo, da bi v Kristusu zaživeli
Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 6,3-4.8-11)
Bratje in sestre, ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopíli na pot novega življenja. Če pa smo s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z njim tudi živeli, saj vemo, da Kristus, potem ko je vstal od mrtvih, več ne umre; smrt nad njim nima več oblasti. Kajti kar je umrlo, je umrlo zaradi greha enkrat za vselej, kar pa živí, živí Bogu. Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da živite za Boga, v Kristusu Jezusu.
Evangelij
Prim. 1 Pt 2,9
Aleluja
Aleluja. Vi ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, oznanjajte slavna dela tistega, ki vas je poklical iz temè v svojo čudovito luč. Aleluja.
Kdor ne sprejme svojega križa, ni vreden Kristusa
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 10,37-42)
Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: »Kdor ima očeta ali mater rajši kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima sina ali hčer rajši kakor mene, ni mene vreden. Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor sprejme preróka, ker je ta prerok, bo dobil plačilo preróka; in kdor sprejme pravičnega, ker je ta pravični, bo dobil plačilo pravičnega. Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je moj učenec, resnično, povem vam, ne bo izgúbil svojega plačila.«
Misli Benedikta XVI.
Komentar cerkvenih očetov