HOZANA.si: Božja beseda

«   »

Božja beseda za nedeljo, 2. novembra 2014

Spomin vseh vernih rajnih (2. november)

Svetnik za vsak dan
Spomin vseh vernih rajnih


Iz knjige Svetnik za vsak Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.

Spomin vseh vernih rajnih

»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.« (Mt 11,28)

Spomin vseh vernih rajnih - Jože Muršec - Šentrupert v Slovenskih goricah
(2.11.2014 ob 10h, dolžina: 6:22)

Radio Ognjišče vsako nedeljo prenaša sv. mašo iz ene izmed slovenskih župnij.

Druge homilije za ta dan »
Vse homilije »

Spomin vseh vernih rajnih
(2.11.2014 ob 10h, dolžina: 8:27)

Br. Matej Štravs, kapucin, kaplan v župniji Ljubljana - Štepanja vas

Vse homilije »

Spomin vseh vernih rajnih
(2.11.2014 ob 9h, dolžina: 13:53)

Msgr. Gašper Rudolf je župnik župnije Medana.

Vse homilije »

Spomin vseh vernih rajnih
(2.11.2013 ob 9h, dolžina: 6:38)

Msgr. Gašper Rudolf je župnik župnije Medana.

Vse homilije »

Spomin vseh vernih rajnih - Rafael Klemenčič - Spodnja Idrija
(2.11.2008 ob 10h, dolžina: 8:09)

Radio Ognjišče vsako nedeljo prenaša sv. mašo iz ene izmed slovenskih župnij.

Vse homilije »

Misli Benedikta XVI.

Na praznik Vseh svetih zremo 'sveto mesto, nebeški Jeruzalem, ki je naša domovina' (Hvalospev za Vse svete). Danes pa še vedno obrnjeni k tem poslednjim rečem, obhajamo spomin vseh vernih rajnih, 'ki so pred nami odšli v večnost z znamenjem vere in počivajo v miru' (Prva evharistična molitev). Zelo pomembno je, da mi kristjani živimo odnos s pokojnimi v resnici vere ter gledamo na smrt in onostranstvo v luči razodetja. Že apostol Pavel piše prvim skupnostim in jih opominja, 'da ...

 …

Več ...

Benedikt XVI.

Komentar cerkvenih očetov

Origen pravi: »V tem odlomku Sin slavi Očeta, ki je že predvidel, da bo Beseda prešla od judov k poganom.« Teodor iz Erakleje pa pravi: »Jezus je imenoval modre pismouke in farizeje, čeprav oni nimajo v posesti modrosti, ampak nekaj, kar je podobno modrosti, zaradi zvitosti njihovih besed. Ribiče ,nevajene zla, pa je imenoval otročiče, katerim lahko razodene svojo Besedo.« Sv. Hilarij iz Poitiersa nadaljuje: »Mi lahko spoznamo Očeta, ker poznamo Sina.« Sveti Ciril iz Aleksandrije in ...

 …

Več ...

Kdo so cerkveni očetje?

1. berilo

Vem da moj Rešitelj živi

Berilo iz knjige modrosti (Mdr 3,1-9)

Duše pravičnih so v Božji roki in trpljenje jih ne zadene. Očem nespametnih so se zdeli mrtvi, njihov odhod je veljal za nesrečo in ločitev od nas za uničenje, oni pa so v miru. Kajti čeprav so po sodbi ljudi bili mučeni, je njihovo upanje polno neumrljivosti; in po kratkem trpljenjudobijo velike dobrote. Kajti Bog jih je preizkusil in našel, da so njega vredni. Kakor zlato v topilnici jih je preizkusil in kakor žgalno daritev jih sprejel. V času njihovega obiskanja se bodo zasvetili in kakor iskre po strnišču tekli. Sodili bodo narode in gospodovali ljudstvom in kraljeval jim bo Gospod na veke. Tisti, ki vanj zaupajo, bodo spoznali resnico, in tisti, ki so zvesti, bodo v ljubezni pri njem vztrajali, kajti milost in usmiljenje dosežejo njegovi izvoljenci.

Psalm 23

Odpev: »Gospod je moja luč in moja rešitev.«

Ps 23,1-6 ali Ps 25.6.7.17-18.20-21 ali Ps 27.1.4.7-9.13-14

Gospod je moja luč in moja rešitev,
koga bi se moral bati?
Gospod je varuh mojega življenja,
pred kom bi moral trepetati?
Odpev: »Gospod je moja luč in moja rešitev.«
Le eno prosim Gospoda; to bi rad dosegel,
da bi prebival v Gospodovi hiši vse dni svojega življenja,
da bi gledal Gospodovo milino
in občudoval njegovo svetišče.
Odpev: »Gospod je moja luč in moja rešitev.«
Verujem, da bom videl dobroto Gospodovo,
da jo bom užival v deželi živih.
Upaj v Gospoda, bodi pogumen,
tvoje srce naj se okrepí, upaj v Gospoda.
Odpev: »Gospod je moja luč in moja rešitev.«

2. berilo

Kristusova smrt je sprava; njegovo življenje je odrešenje

Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 5,5-11)

upanje pa ne osramoti, ker je božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. Zakaj ko smo bili še slabotni, je Kristus v primernem času umrl za brezbožne. Težko namreč, da bi kdo umiral za pravičnega; za dobrotnika bi si morda kdo še upal umreti; Bog pa skazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus za nas umrl, ko smo bili še grešniki. Mnogo bolj bomo torej zdaj, ko smo z njegovo krvjo opravičeni, po njem jeze rešeni. 10 Kajti če smo se z Bogom spravili po smrti njegovega Sina, ko smo bili še sovražniki, bomo mnogo bolj, odkar smo se spravili, rešeni po njegovem življenju; 11 pa ne samo to, ampak celo ponašali se bomo v Bogu po Gospodu našem Jezusu Kristusu, po katerem smo zdaj spravo zadobili.

ali

17 Če je namreč zaradi prestopka enega zavladala smrt po enem, bodo mnogo bolj tisti, ki prejemajo izobilje milosti in daru pravičnosti, v življenju kraljevali po enem Jezusu Kristusu. 18 Kakor je torej po enem prestopku za vse ljudi obsodba, tako tudi po eni spravi za vse ljudi opravičenje, ki daje življenje. 19 Kakor je namreč po nepokorščini enega človeka množica postala grešna, tako bo tudi po pokorščini enega množica postala pravična. 20 Postava je pa vmes prišla, da se je pomnožil greh. Kjer pa se je pomnožil greh, se je še bolj pomnožila milost, 21 da bi, kakor je greh zavladal s smrtjo, zavladala tudi milost s pravičnostjo za večno življenje, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.

ali

Ali mar ne veste, da smo vsi, kateri smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, bili krščeni v njegovo smrt? Pokopani smo bili torej z njim po krstu v smrt, da bi tako, kakor je Kristus vstal od mrtvih s slavo Očetovo, tudi mi zaživeli novo življenje. Kajti če smo z njim zraščeni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi (v podobnosti) njegovega vstajenja. Vemo namreč, da je bil naš stari človek z njim vred križan, da bi se telo greha razdejalo in bi mi grehu več ne služili. Kdor je namreč umrl, je bil oproščen greha. Če smo pa s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z njim tudi živeli, vedoč, da od mrtvih vstali Kristus več ne umrje: smrt nad njim več ne gospoduje.

ali

14 Kateri koli namreč se dado voditi božjemu Duhu, ti so božji otroci. 15 Kajti niste prejeli duha suženjstva zopet v strah, ampak prejeli ste duha sinovstva, v katerem kličemo: »Aba, Oče!« 16 Sam Duh pričuje z našim duhom, da smo božji otroci. 17 Ako pa otroci, tudi dediči, dediči božji, sodediči pa Kristusovi, če le z njim trpimo, da bomo z njim tudi poveličani. 18 Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela med nami. 19 Kajti stvarstvo željno pričakuje razodetja božjih sinov. 20 Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, ne iz svoje volje, ampak zaradi tistega, ki ga je podvrgel, v upanju, 21 da se bo tudi stvarstvo sámo iz suženjstva pokvarjenosti rešilo v svobodo poveličanih božjih otrok. 22 Vemo namreč, da doslej vse stvarstvo skupno zdihuje in trpi v porodnih bolečinah. 23 Pa ne le ono, ampak tudi mi, ki imamo prvine Duha; tudi mi sami pri sebi zdihujemo, ko čakamo posinovljenja, odrešenja svojega telesa.

ali

31 Kaj torej porečemo k temu? Če je Bog z nami, kdo je zoper nas? 32 In on svojemu lastnemu Sinu ni prizanesel, ampak ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril? 33 Kdo bo tožil izvoljence božje? Bog, ki opravičuje? 34 Kdo jih bo obsodil? Kristus Jezus, ki je umrl, še več: ki je vstal od mrtvih, ki sedi celo na desnici božji, ki tudi prosi za nas? 35 Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? Nadloga ali stiska ali preganjanje? Ali lakota ali nagota ali nevarnost ali meč? – 37 Toda v vsem tem zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil. 38 Zakaj prepričan sem, da nas ne smrt ne življenje ne angeli ne poglavarstva ne sedanjost ne prihodnost ne moči 39 ne visokost ne globokost ne kaka druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.

ali

In kdor ne jé, ne jé zaradi Gospoda in Bogu daje hvalo. Kajti nihče izmed nas sebi ne živi in nihče sebi ne umrje. Če namreč živimo, živimo Gospodu, in če umiramo, umiramo Gospodu; naj torej živimo ali umrjemo, smo Gospodovi. Zato je namreč Kristus urml in oživel, da gospoduje mrtvim in živim. 10 A ti, kaj sodiš svojega brata? Ali pa ti, kaj svojega brata zaničuješ? Saj bomo vsi stopili pred sodni stol božji. 11 Kajti pisano je: »Živim jaz, pravi Gospod, meni se bo pripogibalo vsako koleno in vsak jezik bo slavil Boga.« 12 Torej bo vsak izmed nas zase odgovor dajal Bogu.

ali

20 Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvina njih, ki so zaspali, 21 ker je namreč po človeku smrt in po človeku vstajenje mrtvih. 22 Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli. 23 Toda vsakteri v svojem redu: kot prvi Kristus, potem, kateri bodo Kristusovi ob njegovem prihodu; 24 nato bo konec, ko bo kraljevanje izročil Bogu in Očetu, potem ko bo izničil vsako poglavarstvo in sleherno oblast in moč. 25 Kajti kraljevati mora, dokler ne položi vseh sovražnikov pred svoje noge. 26 Kot zadnji sovražnik pa bo končana smrt, »zakaj vse je podvrgel njegovim nogam«. 27 Ko pa pravi, da mu je vse podvrženo, je jasno, da razen njega, ki mu je vse podvrgel. 28 Ko mu bo pa vse podvrženo, tedaj se bo tudi sam Sin podvrgel njemu, ki mu je vse podvrgel, da bo Bog vse v vsem.

ali

51 Glejte, skrivnost vam povem: Vsi ne bomo zaspali, vsi pa se bomo spremenili, 52 hipoma, kot bi z očmi trenil, ob poslednji trombi; zapela bo namreč in mrtvi bodo vstali neminljvi in mi bomo spremenjeni. 53 Zakaj to minljivo si mora nadeti neminljivost in to umrljivo nadeti neumrljivost. 54 Ko pa si bo to minljivo nadelo neminljivost in to umrljivo nadelo neumrljivost, takrat se bo spolnila beseda, ki je pisana: »Použita je smrt v zmagi.« 55 Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo? 56 Želo smrti je greh, moč greha pa je postava. 57 Hvala pa Bógu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

ali

14 vedoč, da bo on, ki je obudil Jezusa, tudi nas z Jezusom obudil ter obenem z vami predse postavil. 15 Zakaj vse je zaradi vas, da bi se milost po večji množici pomnožila in dala še obilnejšo zahvalo v božjo slavo. 16 Zato ne omagujemo, ampak, dasi se naš zunanji človek uničuje, se naš notranji od dne do dne obnavlja. 17 Zakaj naša sedanja lahka stiska nam pripravlja nad vso mero veliko, večno bogastvo slave, 18 če ne gledamo na to, kar se vidi, marveč na to kar se ne vidi; kar se namreč vidi, je časno, kar se pa ne vidi, je večno. Vemo namreč, da, če razpade naša šotorska hiša na zemlji, imamo božjo zgradbo, hišo, ki ni narejena z rokami in je večna, v nebesih.

ali

Vemo namreč, da, če razpade naša šotorska hiša na zemlji, imamo božjo zgradbo, hišo, ki ni narejena z rokami in je večna, v nebesih. Vedno smo torej polni zaupanja in vemo, da smo ločeni od Gospoda, dokler smo v telesu – zakaj v veri hodimo, ne v gledanju. – V tem zaupanju pa rajši želimo, da bi se ločili od telesa in prišli h Gospodu. Zatorej si tudi prizadevamo, da bi mu bili všeč, naj bomo v telesu ali zunaj njega. 10 Zakaj mi vsi se moramo prikazati pred Kristusovim sodnim stolom, da sleherni prejme po tem, kar je v telesu delal, dobro ali hudo.

ali

20 Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo Zveličarja, Gospoda Jezusa Kristusa, 21 ki bo z močjo, s katero si more podvreči vse, preobrazil naše borno telo, da bo podobno njegovemu poveličanemu telesu.

ali

13 Nočemo pa, bratje, da bi bili vi nevedni o pokojnih, da se ne boste žalostili kakor drugi, kateri nimajo upanja. 14 Zakaj če verujemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog tako tudi tiste, ki so zaspali, po Jezusu pripeljal obenem z njim. 15 To vam namreč povemo po Gospodovi besedi, da mi živeči, kateri ostanemo do Gospodovega prihoda, pokojnih ne bomo prehiteli. 16 Zakaj sam Gospod bo ob povelju, ob glasu nadangelskem in ob božji trombi stopil z neba, in oni, ki so v Kristusu umrli, bodo vstali prvi; 17 nato bomo mi živeči, kateri bomo ostali, obenem z njimi odneseni na oblakih v višavo, Gospodu naproti, in tako bomo vedno z Gospodom. 18 Tolažite se torej med seboj s temi besedami.

ali

Spominjaj se Jezusa Kristusa, od mrtvih vstalega, iz rodu Davidovega. To je moj evangelij, za katerega trpim do vezi kakor hudodelec; ali božja beseda ni vklenjena. 10 Zato vse prenašam zaradi izvoljenih, da tudi oni dosežejo zveličanje, ki je v Kristusu Jezusu, z večno slavo. 11 Zanesljiva je beseda:
Če smo z njim umrli, bomo z njim tudi živeli;
12 če trpimo, bomo z njim tudi kraljevali;
če ga bomo zatajili, bo tudi on nas zatajil.
13 Ako smo nezvesti, on ostane zvest,
zakaj sam sebi se ne more izneveriti.

Evangelij

Jn 6,40

Aleluja

Aleluja. Volja mojega Očeta je, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan, govori Gospod. Aleluja.

Veselite se vašega plačila v nebesih

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 5,1-12)

Ko je videl množice, je šel na goro in, ko je sédel, so k njemu stopili njegovi učenci. In odprl je usta in jih učil: »Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, zakaj ti bodo deželo posedli. Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi. Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeni. Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli. Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali. Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo božji otroci. 10 Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo. 11 Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. 12 Veselite se in radujte, zakaj vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali tudi preroke, ki so bili pred vami.

ali

25 V tistem času je Jezus spregovoril: »Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si to prikril modrim in razumnim in razodel malim. 26 Da, Oče; zakaj tako ti je bilo všeč. 27 Moj Oče mi je izročil vse, in nihče ne pozna Sina kakor le Oče, in nihče ne pozna Očeta kakor le Sin in komur hoče Sin razodeti. 28 Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil. 29 Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam. 30 Zakaj moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«

ali

31 Ko pa pride Sin človekov v svoji slavi in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva. 32 In zbrali se bodo pred njim vsi narodi in ločil jih bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od ovnov; 33 in bo ovce postavil na svojo desnico, ovne pa na levico. 34 Tedaj poreče kralj tistim, ki bodo na njegovi desnici: ‚Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! 35 Zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti; žejen sem bil in ste mi dali piti; popotnik sem bil in ste me sprejeli; 36 nag sem bil in ste me oblekli; bolan sem bil in ste me obiskali; v ječi sem bil in ste prišli k meni.‘ 37 Tedaj mu bodo pravični odgovorili: ‚Gospod, kdaj smo te videli lačnega in smo te nasitili ali žejnega in smo ti dali piti? 38 Kdaj smo te videli popotnega in smo te sprejeli ali nagega in te oblekli? 39 Ali kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo k tebi prišli?‘ 40 In kralj jim bo odgovoril: ‚Resnično, povem vam: Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.‘ 41 Takrat poreče tudi tistim, ki bodo na levici: ‚Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom. 42 Zakaj lačen sem bil in mi niste dali jesti; žejen sem bil in mi niste dali piti; 43 popoten sem bil in me niste sprejeli; nag sem bil in me niste oblekli; bolan sem bil in v ječi in me niste obiskali.‘ 44 Tedaj mu bodo odgovorili tudi ti: ‚Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali popotnega ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?‘ 45 Tedaj jim bo odgovoril: ‚Resnično, povem vam: Česar niste storili kateremu izmed teh najmanjših, tudi meni niste storili.‘ 46 In ti pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje.«

ali

11 Nato je šel v mesto, z imenom Naim, in z njim so šli njegovi učenci in mnogo ljudstva. 12 Ko pa se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. 13 Ko jo je Gospod videl, se mu je v srce zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!« 14 In pristopil je ter se dotaknil nosil – nosivci pa so obstali – in je rekel: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« 15 In mrtvi je sédel in začel govoriti; in dal ga je njegovi materi. 16 In vse je obšel strah in hvalili so Boga ter govorili: »Velik prerok je vstal med nami« in »Bog je obiskal svoje ljudstvo«. 17 In ta glas o njem se je razširil po vsej Judeji in po vsej okolici.

ali

44 Bilo je že okoli šeste ure in po vsej zemlji je nastala tema do devete ure. 45 Sonce je otemnelo in v templju se je zagrinjalo pretrgalo po sredi. 46 In Jezus je zaklical z močnim glasom: »Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo.« In ko je to rekel, je izdihnil. 50 In glej, mož z imenom Jožef, iz judovskega mesta Arimateje, svetovavec in dober ter pravičen mož – 52 ta je stopil k Pilatu in poprosil za Jezusovo telo. 53 Nato ga je snel in zavil v tančico ter ga položil v grob, izklesan v skalo, kamor še nihče ni bil položen. Prvi dan tedna pa so šle navsezgodaj h grobu in nesle dišav, ki so jih bile pripravile. Našle so kamen od groba odvaljen in so stopile noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle. In ko so bile zaradi tega v zadregi, glej, sta k njim pristopila dva moža v blestečem oblačilu. Prestrašile so se in povesile obraz proti tlom, onadva pa sta jim rekla: »Čemú iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je vstal. Spomnite se, kako vam je povedal, ko je bil še v Galileji:

ali

13 In glej, dva izmed njih pa sta prav tisti dan šla v kraj, ki se imenuje Emavs in je šestdeset tečajev oddaljen od Jeruzalema. 14 Med seboj sta govorila o vsem tem, kar se je bilo zgodilo. 15 Medtem ko sta se pogovarjala in se vpraševala, se je približal sam Jezus in šel z njima, 16 njune oči pa so bile zadržane, da ga nista spoznala. 28 Približali so se kraju, kamor so šli, in on se je delal, da gre dalje. 29 In silila sta ga, govoreč: »Z nama ostani, zakaj proti večeru gre in dan se je že nagnil.« Vstopil je, da bi ostal z njima. 30 Ko pa je z njima sédel k mizi, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima dal. 31 In oči so se jima odprle in sta ga spoznala: on pa je izginil izpred njiju. 32 In rekla sta drug drugemu: »Ali ni bilo najino srce v nama goreče, ko nama je po poti govoril in razlagal pisma?« 33 In še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem; našla sta zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi; 34 in ti so pripovedovali: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« 35 Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo na poti in kako sta ga spoznala po lomljenju kruha.

ali

24 Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v sodbo, ampak je iz smrti prestopil v življenje. 25 Resnično, resnično, povem vam: Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas božjega Sina in, kateri ga bodo slišali, bodo živeli. 26 Kajti kakor ima Oče v sebi življenje, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v sebi. 27 In dal mu je oblast, da sodi, ker je Sin človekov. 28 Ne čudite se temu; kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobeh, slišali njegov glas: 29 in kateri so delali dobro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali húdo, bodo vstali k obsodbi.

ali

37 Vse, kar mi Oče dá, bo prišlo k meni in, kdor pride k meni, ga ne bom zavrgel; 38 kajti nisem prišel iz nebes zato, da bi vršil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal. 39 To pa je volja Očeta, ki me je poslal, da nič od tega, kar mi je dal, ne izgubim, marveč poslednji dan vse to obudim. 40 To je namreč volja mojega Očeta, da bi vsakdo, ki vidi Sina in veruje vanj, imel večno življenje; in jaz ga bom poslednji dan obudil.«

ali

51 Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.« 52 Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« 53 Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ako ne boste jedli mesa Sina človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli v sebi življenja. 54 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom poslednji dan obudil. 55 Zakaj moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. 56 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. 57 Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki uživa mene, živel po meni. 58 To je kruh, ki je prišel iz nebes. Ne, kakor so vaši očetje jedli mano in so umrli – kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.« 59 To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnaumu.

ali

17 Jezus je tedaj prišel in ga dobil, ko je bil že štiri dni v grobu. 18 Betanija pa je bila blizu Jeruzalema, oddaljena kakih petnajst tečajev. – 19 Mnogo Judov je bilo prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zaradi njunega brata. 20 Ko je torej Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti, Marija pa je sedela doma. 21 Marta je Jezusu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl. 22 A tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga poprosiš.« 23 Jezus ji reče: »Tvoj brat bo vstal.« 24 Marta mu odgovori: »Vem, da bo vstal ob vstajenju, poslednji dan.« 25 Jezus ji reče: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje v mene, bo živel, tudi če umrje; 26 in kdor koli živi in veruje v mene, vekomaj ne bo umrl. Veruješ to?« 27 »Dà, Gospod,« mu reče: »jaz verujem, da si ti Kristus, božji Sin, ki mora priti na svet.«

ali

32 Ko je Marija prišla tja, kjer je bil Jezus, in ga je zagledala, mu je padla k nogam ter mu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl.« 33 Ko jo je tedaj Jezus videl, da joka in da jokajo Judje, ki so prišli z njo, se je v duhu raztožil; in zadrhtel je 34 ter je rekel: »Kam ste ga položili?« Rečejo mu: »Gospod, pridi in poglej!« 35 In Jezus se je zjokal. 36 Judje so tedaj govorili: »Glejte, kako ga je ljubil!« 37 Nekateri izmed njih pa so rekli: »Ali ni mogel on, ki je oči odprl slepemu, tudi storiti, da bi ta ne umrl?« 38 Jezus se spet raztoži in gre h grobu. Bila je to votlina in k njej je bil prislonjen kamen. 39 Jezus veli: »Odvalite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu reče: »Gospod, že dehni; kajti že četrti dan leži.« 40 Jezus ji reče: »Ali ti nisem dejal, da boš videla božjo slavo, če boš verovala?« 41 Odvalili so torej kamen. Jezus pa je povzdignil oči kvišku in rekel: »Oče, zahvalim te, da si me uslišal. 42 Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš, toda zaradi okoli stoječega ljudstva sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« 43 In ko je to izrekel, je z močnim glasom zaklical: »Lazar, pridi ven!« 44 In umrli je prišel ven, na nogah in rokah povezan s povoji, in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim reče: »Razvežite ga in pustite, naj hodi.« 45 Mnogo Judov, ki so bili prišli k Mariji in so videli, kaj je storil, je verovalo vanj;

ali

Vaše srce naj se ne vznemirja. V Boga verujete, tudi vame vérujte. V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč. Če bi ne bilo tako, bi vam bil povedal, ker odhajam, da vam pripravim prostor. In če odidem in vam pripravim prostor, bom zopet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. In kam grem, veste in za pot veste.« Tomaž mu reče: »Gospod, ne vemo, kam greš; in kako bi mogli vedeti za pot?« Jezus mu reče: »Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.



Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2018