Bog vas ima rad, ne bo vas pozabil in sveti Jožef naj vas varuje. Kako lahko vstopimo v posebno milost tega dne? Pred zaključkom svete maše, nam bo bogoslužje v prošnji po obhajilu razkrilo višek našega premišljevanja z besedami: »O Bog, naš Oče, ob slovesnem praznovanju svetega Jožefa si nas nasitil s hrano s tega oltarja. Ohrani v nas svoje darove in nas vedno brani in varuj, ker smo tvoja družina«. Vidite, mi prosimo Gospoda, naj vedno ohranja Cerkev pod ...
Bog vas ima rad, ne bo vas pozabil in sveti Jožef naj vas varuje. Kako lahko vstopimo v posebno milost tega dne? Pred zaključkom svete maše, nam bo bogoslužje v prošnji po obhajilu razkrilo višek našega premišljevanja z besedami: »O Bog, naš Oče, ob slovesnem praznovanju svetega Jožefa si nas nasitil s hrano s tega oltarja. Ohrani v nas svoje darove in nas vedno brani in varuj, ker smo tvoja družina«. Vidite, mi prosimo Gospoda, naj vedno ohranja Cerkev pod svojim varstvom, in to On res dela!, natančno tako, kakor je Jožef varoval svojo družino in bdel nad otrokom Jezusom.
Prebrani evangelij nas je pravkar spomnil na to. Angel mu je namreč rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene« (Mt 1,20) in on je naredil natančno to: »storil je, kakor mu je naročil Gospodov angel« (Mt 1,24). Zakaj je sveti Matej hotel omeniti to zvestobo besedam Božjega poslanca, če ne zato, da bi nas povabil posnemati to zvestobo polno ljubezni?
Prvo berilo ne govori izrecno o sv. Jožefu, kljub temu pa nam pove dosti o njem. Prerok Natan je po Gospodovem ukazu rekel Davidu: »Jaz bom povzdignil tvojega potomca« (2Sam 7,12). David je moral sprejeti, da bo umrl, ne da bi videl izpolnitev te obljube, ki se bo uresničila, ko se mu dopolnijo dnevi in bo legel k svojim očetom. Tu vidimo, da želja, ki je človeku najbolj pri srcu, da bi videl rodovitnost svojih dejanj, ni vedno od Boga uslišana. Mislim na vse tiste med vami, ki ste družinski očetje in matere in imate povsem upravičeno željo, dati svojim otrokom najboljše, kar premorete, z namenom da bi v življenju uspeli. Kljub vsemu pa se ne smemo varati glede tega uspeha, saj to, kar Bog zahteva od Davida je, da Mu zaupa. David marveč ne bo videl svojega naslednika, njega, ki bo »na utrjenem prestolu na veke« (2Sam 7,16), saj bo ta njegov naslednik, ki ga je napovedala prerokba, Jezus. Enako je Jožef zaupal Bogu, ko je slišal njegovega poslanca, angela, ki mu je rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha« (Mt 1,20). Sveti Jožef je človek, ki je v vsej zgodovini Bogu izkazal največje zaupanje, saj je bilo to sporočilo zelo neverjetno.
Samo Bog je lahko dal Jožefu moč, da je verjel angelu. Samo Bog vam bo dal, dragi bratje in sestre, ki ste poročeni, moč, da boste lahko vzgajali vaše družine tako, kot On želi. Prosite Ga za to. Bog ima rad, da se ga prosi tisto, kar on hoče podariti. Prosite Ga za milost resnične in vedno bolj zveste ljubezni, upodobljene po Njegovi ljubezni. Psalm čudovito pravi: »Njegova ljubezen je utrjena za vedno, njegova zvestoba je trdnejša od nebes« (prim. 88,3).
Angelus, 3. postna nedelja, 19. marec 2006 Dragi bratje in sestre! Danes, 19. marca, s 3. postno nedeljo sovpada praznik sv. Jožefa, ki ga bomo liturgično (obhajali jutri). Vsekakor pa nas marijanski kontekst Angelovega češčenja vabi, da se danes s čaščenjem ustavimo ob liku ženina Blažene Device Marije, ki je tudi zavetnik vesoljne Cerkve. Zelo rad omenjam, da je gojil veliko pobožnost do sv. Jožefa tudi ljubljeni Janez Pavel II., ki mu je posvetil apostolsko spodbudo Redemptoris Custos – Odrešenikov varuh. Prav gotovo je čutil njegovo podporo ob uri svoje smrti.
Lik tega velikega Svetnika, čeprav je še vedno ostal bolj skrit, dobi skozi zgodovino zveličanja temeljen pomen. Najprej zato, ker je pripadal Judovemu rodu, je povezal Jezusa z davidovim potomstvom, tako da z uresničitvijo obljub o Mesiju, lahko Sin Device Marije v resnici o sebi pravi, da je 'Davidov sin'. Matejev evangelij še na poseben način izpostavi mesijanske prerokbe, ki so se izpolnile preko vloge, ki jo je imel Jožef: Jezusovo rojstvo v Betlehemu (Mt 2,1-6); njegov prehod preko Egipta, kamor se je Sveta družina zatekla (Mt 2,13-15); nadimenk 'Nazaréjec' (Mt 2,22-23). V vsem tem se je izkazal, kakor tudi njegova nevesta Marija, za pristnega dediča Abrahamove vere, torej vere v Boga, ki vodi dogodke zgodovine preko svojega skrivnostnega zveličavnega načrta. Njegova veličina, prav tako kot Marijina, pride toliko bolj do izraza, ker se je njegovo poslanstvo odvijalo v ponižnosti in skritosti nazareškega doma. Sicer pa je Bog sam v osebi svojega učlovečenega Sina izbral to pot in ta način med svojim bivanjem na zemlji, torej ponižnost in skritost.
Zgled sv. Jožefa nas vse močno vabi, da z zvestobo, preprostostjo in skromnostjo izpolnjujemo nalogo, ki nam jo je Previdnost dodelila. Mislim predvsem na družinske očete in matere, in molim, da bodo vedno znali ceniti lepoto preprostega in marljivega življenja, ter skrbno gojili medsebojne zakonske odnose in tako z navdušenjem izpolnjevali ne vedno lahko vzgojno poslanstvo. Duhovnikom, ki izvajajo svoje očetovstvo do krščanskih skupnosti, naj sv. Jožef izprosi, da bodo z vsem srcem ter s popolno posvetitvijo ljubili Cerkev. Naj podpira posvečene osebe pri njihovem veselem in zvestem izpolnjevanju evangeljskih svetov uboštva, čistosti in pokorščine. Varuje naj delavce z vsega sveta, da bodo lahko z njihovimi različnimi poklici prispevali k večjemu napredku vsega človeštva. In naj pomaga vsakemu kristjanu, da bo z zaupanjem in ljubeznijo uresničeval Božjo voljo ter tako sodeloval pri izpolnitvi dela zveličanja.
Več cerkvenih očetov pravi, da je angel Jožefu pokazal na vse, kar je bilo v njegovem razumu, kar je čutil, česa se je bal in tudi, kaj se je odločil storiti, da bi ga lahko vodila krepost in bi bil potolažen. Sv. Janez Krizostom pa pravi: »Angel je podelil Jožefu čast, da da Zveličarju ime in da skrbi za Očetovega Sina. Skrivnost rojstva je lažje razumljiva, če jo povežemo z napredovanjem zveličanja in njenim preroškim pričakovanjem, ki jo je ...
Več cerkvenih očetov pravi, da je angel Jožefu pokazal na vse, kar je bilo v njegovem razumu, kar je čutil, česa se je bal in tudi, kaj se je odločil storiti, da bi ga lahko vodila krepost in bi bil potolažen. Sv. Janez Krizostom pa pravi: »Angel je podelil Jožefu čast, da da Zveličarju ime in da skrbi za Očetovega Sina. Skrivnost rojstva je lažje razumljiva, če jo povežemo z napredovanjem zveličanja in njenim preroškim pričakovanjem, ki jo je Gospod naznanil po besedah preroka Izaija.«Neznani pisec pravi: »Devica je v svojem telesu nosila to, kar ni mogel ves svet. Kakor je Kristus pozneje izročil Marijo svojim učencem, tako jo sedaj izroča Jožefu«. Sv. Janez Krizostom pa ponovno poudarja: »Angel je podelil Jožefu čast, da se je lahko imel za očeta in mu dal pravico dati Božjemu Sinu ime.«
Berilo iz 2. Samuelove knjige (2 Sam 7,4-5.12-14.16)
Tiste dni je bila Natanu sporočena Gospodova beseda: »Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: Ko se ti dopolnijo dnevi in pojdeš k svojim očetom, bom določil tvojega telesnega sina za tvojega naslednika in bom utrdil njegovo kraljestvo. Ta bo sezidal hišo mojemu imenu in prestol njegovega kraljestva bom utrdil na veke. Jaz mu bom oče, on mi bo sin. Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta obstala pred teboj na veke. Tvoj prestol bo utrjen na veke.«
Psalm 89
Odpev: »Njegov zarod ostane vekomaj.«
Ps 89,2-3.4-5.27.29
Gospodove milosti bom na veke opeval,
vsem rodovom bom oznanjal tvojo zvestobo.
Rekel sem namreč: »Milost ima večne temelje.«
Z nebes si utrdil svojo zvestobo.
Odpev: »Njegov zarod ostane vekomaj.«
»Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem,
prisegel sem Davidu, svojemu služabniku:
na veke utrdim tvoj zarod,
za vse rodove utemeljim tvoj prestol.«
Odpev: »Njegov zarod ostane vekomaj.«
On me bo klical: Moj oče si ti,
moj Bog in skala mojega zveličanja.
Vekomaj mu ohranim svojo milost
in trdna mu bo ostala moja zaveza.
Odpev: »Njegov zarod ostane vekomaj.«
2. berilo
Vztrajno je zaupal
Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 4,13.16-18.22)
Bratje in sestre, Abrahamu ali njegovemu potomstvu je bila dana obljuba, da bo dedič sveta ne zaradi postave, ampak zaradi pravičnosti iz vere. Zato »iz vere«, da je »po milosti«, da je obljuba zagotovljena za vse potomstvo, ne samo potomstvo iz postave, ampak tudi iz vere Abrahama, ki je oče nas vseh, kakor je pisano: »Za očeta mnogih narodov sem te postavil« pred njim, ki mu je veroval, pred Bogom, ki oživlja mrtve in to, kar ne biva, kliče, da biva. Proti upanju je upal in veroval, da postane oče mnogih narodov, kakor je bilo rečeno: »Tako bo s tvojim potomstvom.« Zato se mu je to tudi štelo v pravičnost.
Evangelij
Ps 83,5
Vrstica pred evangelijem
Blagor tistim, ki prebivajo v tvoji hiši, Gospod, vedno te bodo hvalili.
Jožef je ubogal angela
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 1,16.18-21,24)
Jakob je imel sina Jožefa, moža Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki je Kristus. Z rojstvom Jezusa Kristusa pa je bilo tako: Ko je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, je bila, preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha. Ker je bil njen mož, Jožef, pravičen in je ni hotel osramotiti, jo je sklenil skrivaj odsloviti.
Ko je to premišljeval, glej, se mu prikaže v spanju Gospodov angel in pravi: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi svoje žene Marije; kar je namreč spočela, je od Svetega Duha. Rodila bo sina, ki mu daj ime Jezus, ker bo on odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.« Ko se je Jožef zbudil iz spanja, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel.
ali
Jezusovi starši so hodili vsako leto v Jeruzalem na velikonočni praznik. Ko je Jezus dopolnil dvanajst let in so po navadi praznika šli v Jeruzalem ter se po končanih prazniških dneh vračali, je ostal deček Jezus v Jeruzalemu in njegovi starši tega niso opazili.
Misleč, da je pri druščini, so šli dan hoda in ga iskali med sorodniki in znanci. Ko ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. Po treh dneh so ga našli v templju, ko je sedel sredi učiteljev, jih poslušal in vpraševal. In vsi, ki so ga slišali, so strmeli nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori.
Ko so ga starši zagledali, so ostrmeli in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama to storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala.« In rekel jima je: »Kaj sta me iskala? Ali nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« Toda ona nista razumela besed, ki jima jih je rekel. In vrnil se je z njima ter prišel v Nazaret in jima bil pokoren.
Avdio posnetek dnevne Božje besede
Poslušajte kot 
Svetnik za vsak dan
Misli Benedikta XVI.
Komentar cerkvenih očetov