Iz homilije Benedikta XVI. na 29. nedeljo med letom, 16. oktobra 2011, med sveto mašo za novo evangelizacijo.
Brez Kristusa, Besede in Kruha življenja, ne moremo storiti ničesar. Kot je bilo prebrano v prvem berilu iz preroka Izaije, je Bog eden in edini. Tudi vsi mogočni vladarji so del nekega višjega načrta. Ta Božja beseda nam pomaga razumeti teološki smisel zgodovine. Vse poteka pod vrhovno oblastjo Boga in nobena zemeljska oblast se ne more postaviti na njegovo mesto. Teologija zgodovine ...
Iz homilije Benedikta XVI. na 29. nedeljo med letom, 16. oktobra 2011, med sveto mašo za novo evangelizacijo.
Brez Kristusa, Besede in Kruha življenja, ne moremo storiti ničesar. Kot je bilo prebrano v prvem berilu iz preroka Izaije, je Bog eden in edini. Tudi vsi mogočni vladarji so del nekega višjega načrta. Ta Božja beseda nam pomaga razumeti teološki smisel zgodovine. Vse poteka pod vrhovno oblastjo Boga in nobena zemeljska oblast se ne more postaviti na njegovo mesto. Teologija zgodovine je pomemben in bistven vidik nove evangelizacije, kajti ljudje današnjega časa morajo po nesrečnem obdobju totalitarnih režimov v 20. stoletju ponovno odkriti celosten pogled na svet in čas, pogled, ki bo zares svoboden in miroljuben.
Podobno je za novo evangelizacijo zgovorno tudi drugo berilo iz Prvega pisma Tesaloničanom. Apostol Pavel na tem mestu namreč poda nekaj pomembnih napotkov: evangelizirati ni mogoče na osamljen način; evangelizacija mora biti tesno povezana z molitvijo, ki ima svoje mesto pred, med in po oznanjevanju; ter ozaveščanje resnice, da je Gospod sam tisti, ki se s svojo Besedo in Duhom dotika src ter kliče k veri in v občestvo Cerkve. Da bi bila evangelizacija učinkovita, potrebuje moč Duha, ki poživlja oznanilo in v tistem, ki ga prinaša, vzbuja 'popolno zanesljivost', o kateri govori apostol. Ta zanesljivost (pleroforìa) ni mišljena s psihološkega vidika, je poudaril sveti oče, ampak izraža polnost, zvestobo in popolnost Kristusovega oznanila.
Današnji evangeljski odlomek, v katerem je evangelist Matej zapisal znamenit Jezusov odgovor »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega«, pa nove evangelizatorje spodbuja, da hodijo po pravi poti, ki je Kristus. Farizejski učenci in herodovci, ki so Jezusa preizkušali, niso zares verjeli v lastne besede, ko so mu rekli, da je »resnicoljuben in da uči Božjo pot«. Danes vemo, da je to dragocena resnica in novi evangelizatorji so poklicani, da so med prvimi, ki hodijo po tej poti. Tako lahko tudi drugim pomagajo spoznati lepoto evangelija. Ta pot namreč ne more biti prehojena v samoti, ampak le v izkušnji občestva in bratstva. Ko je oznanjevanje združeno s pričevanjem, lahko odpre srca tistih, ki iščejo resnico.
Omenjeni Jezusov odgovor o davku cesarju je presenetljivo realističen. Davek cesarju je potrebno plačati, ker je podoba na novcu njegova. Toda vsak človek v sebi nosi neko drugo podobo, ki je Božja, in zato je vsakdo Bogu, in le Bogu, dolžnik za svoje lastno bivanje. Jezusov odgovor je tako antropološko zelo bogat in ga ni mogoče omejiti zgolj na politično raven. Poslanstvo Cerkve je tako kot Kristusovo najprej govoriti o Bogu, spominjati na njegovo oblast in opozarjati, še posebej kristjane, ki so izgubili lastno identiteto, na Božjo pravico do tistega, kar mu pripada, to je, do našega življenja.
V tem naj vam bo zgled Devica Marija, ki je Bogu odgovorila »da« in se na pot podala polna radosti in upanja. Od Gospodove matere in naše matere se učite biti ponižni in istočasno pogumni, preprosti in previdni, blagi ter močni, in to ne z močjo sveta, temveč z močjo resnice.
Ta evangeljski odlomek podrobno razlaga Neznani pisec: »Farizeji so se umaknili, da bi se posvetovali, kako bi Jezusa ujeli v besedi med njihovimi pogovori z njim. Vsakič ko se skuša zavirati prehod vodnega toka, ta pod pritiskom popusti in voda si utre novo pot. Isto se je zgodilo z zlobnimi načrti teh ljudi. Ko so videli pot zaprto, so preprosto poiskali novo pot do njega. Cesarjev kovanec je zlat, Božji pa je narejen iz človeštva. Cesar je viden na svojem ...
Ta evangeljski odlomek podrobno razlaga Neznani pisec: »Farizeji so se umaknili, da bi se posvetovali, kako bi Jezusa ujeli v besedi med njihovimi pogovori z njim. Vsakič ko se skuša zavirati prehod vodnega toka, ta pod pritiskom popusti in voda si utre novo pot. Isto se je zgodilo z zlobnimi načrti teh ljudi. Ko so videli pot zaprto, so preprosto poiskali novo pot do njega. Cesarjev kovanec je zlat, Božji pa je narejen iz človeštva. Cesar je viden na svojem denarju, Bog pa v človeških bitjih. Zato, daj cesarju tvoje materialno bogastvo, ohrani pa za Boga nedolžnost tvoje vesti, v kateri je Bog vedno navzoč in viden.« Sever Antiohijski k temu dodaja: »S prilizovanjem skuša strast hinavstva prikriti sovraštvo, saj plačevanje davka cesarju ne preprečuje nikomur, da bi služil Bogu.
Tako govorí Gospod svojemu maziljencu, Kiru, katerega je prijel za desnico, da pred njim porazi narode in odpaše ledja kraljem, da pred njim odpre duri in nobena vrata ne ostanejo zaprta: »Zaradi svojega služabnika Jakoba in svojega izvoljenca Izraela sem te poklical po imenu in te odlikoval, ne da bi me bil poznal. Jaz sem Gospod in drugega ni, razen mene ni nobenega boga, opasal sem te, ne da bi me bil poznal. Naj spoznajo od sončnega vzhóda in zahóda, da ni nobenega razen mene, jaz sem Gospod in drugega ni.«
Psalm 96
Odpev: »Priznajte Gospodu moč in slavo.«
Ps 96,1.3.4-5.7-8.9-10
Pojte Gospodu novo pesem,
poj Gospodu, vsa zemlja!
Pripovedujte med narodi o njegovi slavi,
med vsemi ljudstvi o njegovih čudovitih delih!
Odpev: »Priznajte Gospodu moč in slavo.«
Zakaj Gospod je velik in nadvse hvaljen,
silen je bolj kot vsi bogovi.
Zakaj vsi bogovi ljudstev so prazni maliki,
Gospod pa je narédil nebesa.
Odpev: »Priznajte Gospodu moč in slavo.«
Priznajte Gospodu, vsi rodovi,
priznajte Gospodu moč in slavo,
priznajte Gospodu slavo njegovega imena!
Prinesite daritve in pridite v njegove dvore!
Odpev: »Priznajte Gospodu moč in slavo.«
Pádite na kolena pred Gospodom v svetem okrasju!
Trepetaj pred njim, vsa zemlja,
govorite med narodi: »Gospod kraljuje!
ljudstva bo sodil po pravici.«
Odpev: »Priznajte Gospodu moč in slavo.«
2. berilo
Delo vere, napor ljubezni in vztrajnost upanja
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Tesaloničanom (1 Tes 1,1-5)
Pavel, Silván in Timótej tesaloníški Cerkvi v Bogu Očetu in v Gospodu Jezusu Kristusu: milost vam in mir. Vedno se zahvaljujemo Bogu za vas vse, ko se vas spominjamo v svojih molitvah. Pred našim Bogom in Očetom imamo neprenehoma v spominu vaše delo vere, napor ljubezni in vztrajnost upanja v našega Gospoda Jezusa Kristusa. Vémo namreč, od Boga ljubljeni bratje, da ste izvóljeni. Kajti naš evangelij ni prišel med vas samo z besedo, ampak tudi z močjo in Svetim Duhom ter s popolno zanesljivostjo.
Evangelij
Flp 2,15d-16a
Aleluja
Aleluja. Žaríte na svetu kakor zvezde. Držite se besede življenja. Aleluja.
Dajte cesarju cesarjevo in Bogu Božje
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 22,15-21)
Tisti čas so farizeji odšli in se posvetováli, kako bi Jezusa ujeli v besedi. K njemu so poslali svoje učence skupaj s herodovci in so rekli: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš Božjo pot ter se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo. Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« Jezus pa je spoznal njihovo hudobijo in rekel: »Kaj me preizkušate, hinavci? Pokažite mi davčni novec!« Dali so mu denarij. Nato jim je rekel: »Čigava sta ta podoba in napis?« Dejali so mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.«
Svetnik za vsak dan
Misli Benedikta XVI.
Komentar cerkvenih očetov