Berilo iz knjige preroka Jeremija (Jer 38,4-6.8-10)
Tiste dni so višji uradniki rekli kralju: »Tega človeka, Jeremija, je treba usmrtiti, ker slabí roke vojakov, ki so še ostali v tem mestu, in vseh ljudi, ko jim govorí take besede. Saj ta človek ne išče blaginje za to ljudstvo, ampak nesrečo.« Kralj Sedekíja je rekel: »Glejte, v vaših rokah je. Kralj vam ne more ničesar odreči.« Vzeli so torej Jeremija in ga vrgli v kapníco králjevega sina Malkijája, ki je bila v stražnem dvoru. Spustili so ga vanjo po vrveh. V kapníci pa ni bilo vode, temveč blato; tako se je Jeremija pogreznil v blato.
Ébed Méleh iz kraljéve hiše je šel in rekel kralju, ki se je mudil pri Benjaminovih vratih: »Moj gospod kralj, grdo so ravnali ti možje v vsem, kar so storili s prerokom Jeremijem, ko so ga vrgli v kapníco, da bo tam umrl za lakoto, saj v mestu ni več kruha.« Tedaj je kralj ukazal Kušíjcu Ébed Mélehu, rekoč: »Vzemi od tod s seboj trideset mož in potegni preroka Jeremija iz kapníce, preden umre.«
Odpev:
»Gospod, hiti mi pomagat!«
Trdno sem upal v Gospoda,
sklônil se je k meni in uslišal moje klicanje.
Potegnil me je iz pogubne jame, iz blatnega močvirja,
moje noge postavil na skalo, utŕdil moje korake.
Odpev:
»Gospod, hiti mi pomagat!«
V usta mi je polóžil novo pesem,
hvalnico našemu Bogu.
Mnogi bodo to videli in se bali,
zaupali bodo v Gospoda.
Odpev:
»Gospod, hiti mi pomagat!«
Jaz pa sem siromak in revež,
toda Gospod bo mislil name.
Ti si moja pomoč in moj rešitelj,
moj Bog, nikar se ne mudi.
Odpev:
»Gospod, hiti mi pomagat!«
Berilo iz pisma Hebrejcem (Heb 12,1-4)
Bratje in sestre, ker nas torej obdaja tako velik oblak pričevalcev, tudi mi odstranímo vsakršno breme in greh, ki nas zlahka zapelje, ter vztrajno tecímo v tekmi, ki nas čaka. Uprimo oči v Jezusa, voditelja in dopolnitelja vere. Zaradi veselja, ki ga je čakalo, si je nalóžil križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola. Pomislite vendar nanj, ki je od grešnikov pretrpél tolikšno nasprotovanje, da se v svojih dušah ne boste utrudili in omagali. Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh.
Jn 10,27
Aleluja
Aleluja. Moje ovce poslušajo moj glas, govori Gospod, jaz jih poznam in hodijo za menoj. Aleluja.
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,49-53)
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel! Moram pa prejeti krst in v kakšni stiski sem, dokler se to ne dopolni!
Mislite, da sem prišel na zemljo prinašat mir? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; razdelili se bodo: Oče proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.«
Papežev molitveni namen za maj 2026
DA BI VSI IMELI DOVOLJ HRANE
Molimo za to, da bi vsi ljudje, od velikih pridelovalcev do zadnjih uporabnikov, imeli dovolj kakovostne hrane in da hrane ne bi zavrgli.
Svetnik za vsak dan
Sv. Maksimiljan Kolbe
Iz knjige Svetnik za vsak Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.
Poslušajte kot podkast.
20. nedelja med letom - p. Robert Bahčič - Brezje
(18.8.2013 ob 10h, dolžina: 9:01)
Radio Ognjišče vsako nedeljo prenaša sv. mašo iz ene izmed slovenskih župnij.
Vse homilije »Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Jezus govori o svojem trpljenju ter o svoji smrti, kot o eshatološkima ognju, ki ga je treba prižgati ter o krstu, ki vodita k njegovemu prihodu ob sodbi. Ta ogenj je ogenj evangelija, ki pride k nam po Svetem Duhu v svetem krstu.« Sv. Ambrož pojasnjuje: »Ta ogenj, ki je razsvetlil skrivnosti emavških učencev, je bila Božja Beseda.« Sv. Ciril Jeruzalemski pa pravi: »Ta ogenj, je ogenj Svetega Duha na binkošti.« Sv. Bazilij
…
Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Jezus govori o svojem trpljenju ter o svoji smrti, kot o eshatološkima ognju, ki ga je treba prižgati ter o krstu, ki vodita k njegovemu prihodu ob sodbi. Ta ogenj je ogenj evangelija, ki pride k nam po Svetem Duhu v svetem krstu.« Sv. Ambrož pojasnjuje: »Ta ogenj, ki je razsvetlil skrivnosti emavških učencev, je bila Božja Beseda.« Sv. Ciril Jeruzalemski pa pravi: »Ta ogenj, je ogenj Svetega Duha na binkošti.« Sv. Bazilij Cezarejski nadaljuje: »Ogenj, ki razkriva zlobo greha ter odkriva delovanja dejavne ljubezni, je del katehetskih beril pred krstom, v katerih je Kristus povzdignjen na križ ter vstajenje.« Sv. Janez Damaščan pa to bolj podrobno razloži: »Jezus je začel svoje poslanstvo s krstom vode v Jordanu, s katerim si je v korist vsega človeštva naložil Božjo jezo. Svoje poslanstvo pa je Jezus dopolnil s krstom krvi na križu, kjer je bila na njem vsa Božja jeza in je s tem zadostil za greh sveta. Jezusov krst na križu je postavljen v vrsto drugih krstov v Svetem pismu, je torej krst h kateremu so usmerjeni vsi drugi krsti.« Sv. Ciril Aleksandrijski dodaja, da se »ogenj in krst nanašata na Jezusovo smrt na križu ter na njegovo slavno vstajenje.« Zadnji del odlomka sv. Ambrož takole razloži: »Jezus ne pravi, da ne smemo ljubiti svojih družin, ampak da jih ne smemo ljubiti bolj kot ljubimo Boga. Čeprav tri proti dvema in dva proti trem znesejo pet oseb, je omenjeno šest oseb: oče, sin, mati, hčer, snaha in tašča. Na osnovi dobesednega ali mističnega pomena seštevanje velja, če pomislimo, da je vsaka oseba ali dom za Boga ali za hudiča.«
V evangeliju današnje nedelje je Jezusov izraz, ki vsakič pritegne našo pozornost, a je potrebno, da ga prav razumemo. Medtem ko je na poti proti Jeruzalemu, kjer ga čaka smrt na križu, Jezus zaupa svojim učencem sledeče: »Mislite, da sem prišel, da bi prinesel mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; razdelili se bodo: oče proti sinu in sin proti očetu; mati proti
…
V evangeliju današnje nedelje je Jezusov izraz, ki vsakič pritegne našo pozornost, a je potrebno, da ga prav razumemo. Medtem ko je na poti proti Jeruzalemu, kjer ga čaka smrt na križu, Jezus zaupa svojim učencem sledeče: »Mislite, da sem prišel, da bi prinesel mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; razdelili se bodo: oče proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči« (Lk 12,51-53). Vsakdo, ki vsaj malo pozna Kristusov evangelij ve, da je ta najodličnejše sporočilo miru. Apostol Pavel piše, da je Jezus sam »naš mir« (Ef 2,14), ki je umrl in vstal, da bi podrl zid sovraštva in vzpostavil Božje kraljestvo ljubezni, veselja in miru. Kako torej razložiti te besede? Na kaj torej Gospod misli, ko pravi, da je prišel prinesti, kot pravi sveti Luka 'razdeljenost' ali kot pravi sv. Matej 'meč' (Mt 10,34)?
Ta Kristusov izraz pomeni, da mir, ki ga je on prinesel, ni preprosto sinonim za odsotnost sporov. Nasprotno, Jezusov mir je sad nenehnega boja proti zlu. Spopad, ki ga Jezus odločno podpira, ni proti ljudem ali človeški oblasti, temveč proti Božjemu in človeškemu sovražniku, Satanu. Kdor se hoče upreti temu sovražniku ter ostati zvest Bogu in dobremu, se bo neizogibno moral soočiti z nerazumevanjem, včasih celo s pravim preganjanjem. Zato morajo vsi, ki nameravajo hoditi za Jezusom ter si brezkompromisno prizadevati za resnico, vedeti, da bodo naleteli na nasprotovanja in bodo zaradi tega postali znamenje razdeljenosti med ljudmi, celo znotraj lastne družine. Ljubezen do staršev je namreč sveta zapoved, toda mora biti živeta na pristen način in se ne sme nikoli postaviti nasproti Božji in Kristusovi ljubezni. Na ta način kristjani v hoji za Gospodom Jezusom postanemo 'orodje njegovega miru', kot se je v znanem izreku izrazil sv. Frančišek Asiški, in sicer ne nekega navideznega miru brez osnove, temveč resničnega, ki ga vztrajno in pogumno iščemo v vsakodnevnem prizadevanju tako, da z dobrim premagujemo zlo (prim. Rim 12,21) in s tem osebno plačamo ceno za to. Devica Marija, Kraljica miru, je delila Sinov boj proti Zlu vse do mučeništva svoje duše in ga bo delila z njim vse do konca časov. Prosimo za njeno materinsko priprošnjo, naj nam pomaga, da bomo vedno pričevalci Kristusovega miru in da nikoli ne popustimo zlu.
Benedikt XVI. je homilijo, ki jo je imel med mašo v Westminsterski katedrali Predragocene Krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa, zaključil z besedami: »Dragi prijatelji, v tej katedrali Predragocene Krvi vas še enkrat povabim, da glejmo na Kristusa, začetnika in dopolnitelja vere (prim. Heb 12,2). Prosim vas, da se še bolj združite z Gospodom v soudeležnosti pri njegovi žrtvi na križu in mu darujete to 'duhovno bogoslužje' (prim. Rim 12,1), ki objema vsak vidik našega življenja in se izraža v prizadevanju za njegovo Kraljestvo. To vas prosim zato, da bi se tako pridružili veliki množici vernikov v dolgi zgodovini te dežele, pri ustvarjanju resnično človeka vredne družbe, ki bo vredna najodličnejše tradicije vašega naroda.«
Avdio posnetek dnevne Božje besede
Komentar cerkvenih očetov
Misli Benedikta XVI.