Moabci želijo preprečiti prehod Izraelcev skozi svojo deželo. Kralj naroči vidcu Bileámu, naj jih prekolne, ta pa jim napove blagoslov. Pokaže na novo zvezdo, ki predstavlja prihodnje Mesijevo kraljevanje. Blagoslov je ključen za moje življenje. Gospod, hvala, ker mi svetiš kot zvezda in razsvetljuješ temine. Daj, da te bom vedno sprejemal z veseljem. ...
Evangelij ...
Jezus je v Jeruzalemu. Duhovnike in starešine zanima, s kakšno močjo oznanja in dela čudeže. Spravi jih v zadrego, ko jih vpraša, s kakšno oblastjo je oznanjal Janez ...
…
Berilo
Moabci želijo preprečiti prehod Izraelcev skozi svojo deželo. Kralj naroči vidcu Bileámu, naj jih prekolne, ta pa jim napove blagoslov. Pokaže na novo zvezdo, ki predstavlja prihodnje Mesijevo kraljevanje. Blagoslov je ključen za moje življenje. Gospod, hvala, ker mi svetiš kot zvezda in razsvetljuješ temine. Daj, da te bom vedno sprejemal z veseljem.
Evangelij
Jezus je v Jeruzalemu. Duhovnike in starešine zanima, s kakšno močjo oznanja in dela čudeže. Spravi jih v zadrego, ko jih vpraša, s kakšno oblastjo je oznanjal Janez Krstnik. Jezus me vabi, naj ga sprejmem brez pomislekov. Gospod, daj mi moč, da se bom ves odločil zate in bom odprt za tvoje vodstvo.
Tiste dni je Balaam pogledal in videl Izraela ušotorjenega po njegovih rodovih. Nadenj je prišel Božji duh in povedal je svoj rek: Izrek Balaama, Beorjevega sina, izrek moža zaprtih oči, človeka, ki sliši Božje besede, ki vidi prikazen Vsemogočnega, ki se je zgrudil, pa so se mu odprle oči: Kako so lepi tvoji šotori, Jakob, tvoja prebivališča, o Izrael! Razprostirajo se kakor doline, vrtovi ob reki, kakor hrasti, zasajeni od Gospoda, kakor cedre ob vodah. Voda teče iz njegovih veder in njegovo seme je ob obilnih vodah. Višji kot naš kralj je njegov kralj in vzvišeno je njegovo kraljestvo.
Nov izrek Balaama, Beorjevega sina, izrek moža zaprtih oči, človeka, ki sliši Božje besede, ki pozna misli Najvišjega, vidi prikazen Vsemogočnega, ki se je zgrudil, pa so se mu odprle oči: Vidim ga, pa ne zdaj, gledam ga, pa ne blizu. Zvezda vzhaja iz Jakoba in žezlo se dviga iz Izraela.
Psalm 25
Odpev: »Svoja pota, Gospod, mi pokaži.«
Ps 25,4-5.6-7.8-9
Svoja pota, Gospod, mi pokaži
in svojih steza me naúči!
Vodi me v svoji resnici ter me úči;
saj si ti, Bog, moj rešitelj.
Odpev: »Svoja pota, Gospod, mi pokaži.«
Gospod, spomni se svojega usmiljenja
in svojih milosrčnosti, ki so od vekov.
Grehov moje mladosti se ne spominjaj,
zaradi svoje dobrote me ne pozabi, Gospod!
Odpev: »Svoja pota, Gospod, mi pokaži.«
Dober in pravičen je Gospod,
zato grešnike učí pravih poti.
Vodi ponižne v pravičnosti,
učí krotke svojih poti.
Odpev: »Svoja pota, Gospod, mi pokaži.«
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Gospodov dan je blizu, prihaja nas rešit. Aleluja.
Jezus vprašuje o Jenezovem krstu
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 21,23-27)
Tisti čas je prišel Jezus v tempelj. K njemu so pristopili veliki duhovniki in starešine in rekli: »S kakšno oblastjo to delaš in kdo ti je dal to oblast?« Jezus jim je odgovoril: »Vprašal vas bom tudi jaz neko stvar; če mi jo poveste, vam bom tudi jaz povedal, s kakšno oblastjo to delam: Janezov krst – od kod je bil, iz nebes ali od ljudi?« Ti so pa sami pri sebi mislili: »Ako rečemo: ›Iz nebes‹›, nam bo dejal: ›Zakaj mu torej niste verjeli?‹ Ako pa rečemo: ›Od ljudi‹, se bojimo ljudstva; vsi imajo namreč Janeza za preroka.« Odgovorili so Jezusu: »Ne vemo.« In on jim je odgovoril: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«
Danes bi rad spregovoril o duhovnem prijatelju sv. Terezije, ki je skupaj z njo prenovil karmeličansko redovno družino: o sv. Janezu od Križa, ki ga je papež Pij XI. leta 1926 razglasil za cerkvenega učitelja in mu je izročilo dalo vzdevek Doctor mysticus, »mistični učitelj«. ...
Prenovitelj karmela Janez od Križa se je rodil leta 1542 v vasici Fontiveros pri Avili, v zelo revni družini. Janez je že pri devetih letih izgubil očeta; družina se je preselila v Medino del Campo pri Valladolidu, ...
Danes bi rad spregovoril o duhovnem prijatelju sv. Terezije, ki je skupaj z njo prenovil karmeličansko redovno družino: o sv. Janezu od Križa, ki ga je papež Pij XI. leta 1926 razglasil za cerkvenega učitelja in mu je izročilo dalo vzdevek Doctor mysticus, »mistični učitelj«.
Prenovitelj karmela Janez od Križa se je rodil leta 1542 v vasici Fontiveros pri Avili, v zelo revni družini. Janez je že pri devetih letih izgubil očeta; družina se je preselila v Medino del Campo pri Valladolidu, kjer se je šolal tudi pri jezuitih. Ob koncu šole je imel jasen poklic: redovno življenje; pritegnil ga je karmel.
Poleti leta 1563 je začel noviciat pri karmeličanih in si privzel ime Matija. Naslednje leto so ga poslali na ugledno Univerzo v Salamanki. Leta 1567 je bil posvečen v duhovnika in se vrnil v Medino del Campo za novo mašo. Tu se je prvič srečal s Terezijo Jezusovo. Razložila mu je svoj načrt prenove karmeličanskega reda tudi za moško vejo. Mladi duhovnik je bil tako prevzet od Terezijinih zamisli, da je postal veliki podpornik načrta. Prva hiša bosonogih karmeličanov je bila odprta 28. decembra 1568 v Duruelu v avilski provinci. Z Janezom so bili še trije tovariši. Ob obnovitvi redovnih zaobljub po prvotnem redovnem vodilu so si vsi štirje privzeli novo ime: Janez si je tedaj pridal ime »od Križa«. Konec leta 1572 je na prošnjo sv. Terezije postal spovednik in vikar samostana Učlovečenja v Avili, kjer je bila sama priorica. To so bila leta tesnega sodelovanja in duhovnega prijateljstva, ki je oba bogatilo. V to obdobje segajo tudi najpomembnejša dela sv. Terezije in prvi Janezovi spisi.
Pripadnost karmeličanski prenovi ni bila lahka in je Janeza stala tudi hudega trpljenja. Najbolj boleč dogodek je bila njegova ugrabitev in zapor v karmeličanskem samostanu Stare observance v Toledu leta 1577, kar se je zgodilo po krivični obtožbi. Svetnik je bil več mesecev zaprt in izpostavljen pomanjkanju in telesnemu ter duhovnemu nasilju. Tam je ob drugih pesmih sestavil tudi slavno Duhovno pesem. Končno pa mu je ponoči med 16. in 17. avgustom 1578 uspelo na pustolovski način pobegniti in se skriti v samostan bosonogih karmeličank v tistem mestu. Sv. Terezija in prenovljeni tovariši so z velikim veseljem proslavili njegovo osvoboditev in po kratkem času tudi njegovo okrevanje. Janeza so poslali v Andaluzijo, kjer je deset let prebil po raznih samostanih, zlasti v Granadi. Sprejemal je vedno pomembnejše naloge v redu, dokler ni postal provincialni vikar; tedaj je tudi dokončal svoje duhovne razprave. Potem se je vrnil v rojstno deželo kot član generalnega vodstva terezijanske redovne družine, ki je bila deležna popolne pravne avtonomije. Prebival je v karmelu v Segovii in v skupnosti opravljal službo predstojnika. Leta 1591 je bil rešen vseh obveznosti in poslan v novo redovno provinco v Mehiki. Ko se je pripravljal za dolgo pot s še desetimi tovariši, se je umaknil v samoten samostan blizu mesta Jaén, kjer je hudo zbolel. Janez se je z zgledno vedrino in potrpežljivostjo spoprijemal z neizmernim trpljenjem. Umrl je v noči med 13. in 14. decembrom 1591, medtem ko so bratje molili jutranjice. Od njih se je poslovil z besedami: »Danes grem pet oficij v nebesa.« Njegove posmrtne ostanke so prenesli v Segovio. Za blaženega ga je razglasil papež Klemen X. leta 1675, za svetnika pa Benedikt XIII. leta 1726.
Mistični učitelj Janeza imamo za enega najpomembnejših liričnih pesnikov španske književnosti. Najpomembnejša dela so štiri: Vzpon na goro Karmel, Temna noč, Duhovna pesem in Plamen žive ljubezni.
V Duhovni pesmi sv. Janez predstavi pot očiščevanja duše, to je napredujoče veselo božje posedovanje, dokler duša ne začuti, da ljubi Boga z isto ljubeznijo, s katero jo ljubi on. Plamen žive ljubezni nadaljuje to smer in podrobneje opisuje stanje preobražujočega zedinjenja z Bogom. Vzpon na goro Karmel predstavi duhovno potovanje z vidika napredujočega očiščevanja duše, ki je potrebno za vzpon na vrh krščanske popolnosti, ki ga simbolizira vršac gore Karmel. Temna noč opisuje »pasivni« vidik oziroma božji poseg v ta postopek »očiščevanja« duše.
Ta opis poglavitnih svetnikovih del nam pomaga, da se lahko približamo bistvenim točkam njegovega obširnega in globokega mističnega nauka, katerega namen je opisati zanesljivo pot do cilja svetosti, stanja popolnosti, h kateremu Bog kliče vse nas.
Dragi bratje in sestre! Ob koncu nam ostaja vprašanje: Ali ima ta svetnik s svojo visoko mistiko, s to strmo potjo do vrha popolnosti kaj povedati tudi nam, običajnim kristjanom, ki živimo v okoliščinah današnjega življenja; ali pa je zgled samo za maloštevilne izbrane duše, ki se lahko zares lotijo te poti očiščenja in mističnega vzpenjanja? Da bi našli odgovor, se moramo predvsem zavedati, da življenje sv. Janeza od Križa ni bilo »letanje na mističnih oblakih«, ampak je bilo zelo trdo življenje, zelo praktično in oprijemljivo, tako v vlogi prenovitelja reda, kjer se je srečeval s tolikim nasprotovanjem, kot v vlogi provincialnega predstojnika, bodisi v ječi lastnih sobratov, kjer je bil izpostavljen neverjetnim žalitvam in telesnemu mučenju. Njegovo življenje je bilo težko, a je prav v teh mesecih, ki jih je prebil v ječi, napisal eno svojih najlepših del. Tako lahko razumemo, da potovanje s Kristusom, hoja s Kristusom, ki je »pot«, ni dodatna teža za tudi sicer dovolj težavno breme, ampak je nekaj popolnoma drugega: je luč, moč, ki nam pomaga nositi to breme. Če človek v sebi najde veliko ljubezen, mu ta ljubezen skoraj da krila in laže prenaša vse nezgode življenja, ker v sebi nosi to veliko luč; to je vera: biti ljubljeni od Boga in se pustiti ljubiti Bogu v Kristusu Jezusu. To prepuščanje ljubezni je luč, ki nam pomaga nositi vsakdanje breme. In svetost ni naše delo, zelo težavno sicer, ampak je prav to odpiranje: odpreti okna naše duše, da bo božja luč lahko vstopila, ne pozabiti Boga, ker je prav v odprtosti za njegovo luč tudi moč, veselje odrešenih. Prosimo Gospoda, naj nam pomaga najti to svetost, da se bomo pustili ljubiti Bogu, kar je poklicanost nas vseh in pravo odrešenje. Hvala.
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 2,1-10)
1 Tudi ko sem jaz prišel k vam, bratje, nisem prišel z visokostjo besede ali modrosti vam oznanjat pričevanje božje.
2 Sklenil sem bil namreč nič drugega ne vedeti med vami ko Jezusa Kristusa, in to križanega.
3 In jaz sem prišel k vam slaboten in v strahu in velikem trepetu,
4 in moja beseda in moja pridiga ni bila v prepričevalnih besedah modrosti, ampak v skazovanju Duha in moči,
5 da bi vaša vera ne slonela na človeški modrosti, ampak na božji moči.
6 Modrost pa oznanjamo med popolnimi, toda ne modrosti tega sveta, tudi ne poglavarjev tega sveta, ki preminevajo,
7 marveč oznanjamo skrivnostno modrost božjo, ki jo je Bog pred veki naprej določil v naše poveličanje;
8 ki je ni spoznal nobeden izmed prvakov tega sveta; ko bi jo bili namreč spoznali, bi Gospoda veličastva ne bili križali,
9 ampak, kakor je pisano:
»Kar oko ni videlo in uho ni slišalo
in kar v človekovo srce ni prišlo,
kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo«,
10 je nam Bog razodel po svojem Duhu; Duh namreč preiskuje vse, celo globočine božje.
Psalm 15
Odpev: »Gospod, ti si delež moje dediščine.«
Ps 15,1-2.5.7-8.11
1 Psalm, Davidov.
Gospod, kdo bo prebival v tvojem šotoru,
kdo bo stanoval na tvoji sveti gori?
2 Kdor hodi brez madeža in dela pravično
in prav misli v svojem srcu
5 kdor tudi sebi v škodo prisege ne spreminja,
svojega denarja ne posoja oderuško
in zoper nedolžnega ne sprejema podkupnine.
Kdor tako dela,
ne bo nikoli omahnil.
Evangelij
Aleluja
Aleluja. Križan sem skupaj s Kristusom in ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Aleluja.
Kristusov prijatelj izpolnjuje njegove zapovedi
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 15,9-17)
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostaníte v moji ljubezni! Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem tudi jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. To je moja zapoved, da se ljúbite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvôlil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljúbite med seboj!«