Božja beseda za četrtek, 12. julija 1923

Berilo

Jožef Božje orodje za rešitev iz Egipta

Berilo iz 1. Mojzesove knjige (1 Mz 44,18-21.23-29;45,1-5)

Juda in njegovi bratje, Jakobovi sinovi, so prišli v Egipt. Tedaj je Juda stopil k Jožefu in mu rekel: »Gospod, prosim, naj sme tvoj hlapec spregovoriti besedo pred svojim gospodom. Naj se ne vname tvoja jeza zoper tvojega hlapca. Saj si kakor faraon. Gospod, vprašal si svoje hlapce: ›Ali imate še očeta ali brata?‹ Odgovorili smo gospodu: ›Imamo še starega očeta in mladeniča, ki se mu je rodil v starosti; njegov brat je umrl; tako je ostal sam od svoje matere; zato je ljubljenec svojega očeta.‹ Ti pa si zapovedal svojim hlapcem: ›Pripeljite ga k meni, da ga vidim s svojimi očmi! Če ne pride z vami vaš najmlajši brat, ne boste več videli mojega obličja.‹

Ko smo pa prišli k svojemu očetu, tvojemu hlapcu, smo mu sporočili gospodove besede. Naš oče pa je rekel: ›Kupite nam zopet nekaj živeža!‹ Dejali smo: ›Ne moremo iti; le če bo naš najmlajši brat z nami, pojdemo: kajti ne smemo videti moževega obličja, ako ni našega najmlajšega brata z nami.‹ Rekel nam je moj oče, tvoj hlapec: ›Vi veste, da mi je žena rodila dva sina. Eden je odšel od mene in sem dejal: Resnično, raztrgan, raztrgan je! In nisem ga videl do zdaj. Ako vzamete še tega izpred mojega obličja in ga zadene nesreča, spravite moje sive lase od žalosti pod zemljo.‹«

Tedaj se Jožef ni več mogel premagovati vpričo vseh, ki so stali pri njem. Zaklical je: »Pošljite vse od mene ven!« Tako ni bilo nikogar pri Jožefu, ko se je dal bratom spoznati. Tedaj je na glas zajokal, tako da so slišali Egipčani in čula tudi faraonova hiša. Potem je rekel Jožef svojim bratom: »Jaz sem Jožef! Torej moj oče še živi!« Bratje pa mu niso mogli odgovoriti, tako so osupnili pred njim. Jožef pa je rekel bratom: »Stopite, prosim, bliže k meni!« In ko so pristopili bliže, je dejal: »Jaz sem vaš brat Jožef, ki ste ga prodali v Egipt. Zdaj pa se nikar ne žalostite in si ne očitajte, da ste me prodali semkaj! Kajti Bog me je poslal pred vami, da vas ohrani pri življenju.«

Psalm 105

Ps 105,16-17.18-19.20-21

Evangelij

Apostoli naj nesebično oznanjajo

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 10,7-15)

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: »Gredé oznanjajte: ›Približalo se je nebeško kraljestvo.‹ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hude duhove izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Ne jemljite si ne zlata ne srebra ne bakra v svoje pasove, ne torbe ne dveh sukenj ne obuval ne palice. Delavec je vreden svoje hrane. V katero koli mesto ali vas pa pridete, poizvedite, kdo je tam vreden, in tam ostanite, dokler ne odpotujete.

Ko stopite v hišo, jo pozdravite. In če bo hiša vredna, naj pride nadnjo vaš mir; če pa ne bo vredna, naj se vaš mir povrne k vam. In kjer vas kdo ne bo sprejel in ne bo poslušal vaših besed, pojdite iz tiste hiše ali iz tistega mesta in otresite prah s svojih nog. Resnično, povem vam: Laže bo na sodni dan sodomski in gomorski zemlji, ko tistemu mestu.«