4. velikonočna nedelja - nedelja dobrega pastirja, svetovni molitveni dan za duhovne poklice - Ivan Povšnar - Moravče (21.4.2013 ob 10h, dolžina: 9:00)
Radio Ognjišče vsako nedeljo prenaša sv. mašo iz ene izmed slovenskih župnij.
4. velikonočna nedelja - nedelja dobrega pastirja, svetovni molitveni dan za duhovne poklice - Marjan Rola - Benedikt v Slovenskih Goricah (25.4.2010 ob 10h, dolžina: 5:41)
Radio Ognjišče vsako nedeljo prenaša sv. mašo iz ene izmed slovenskih župnij.
Na četrto velikonočno nedeljo, imenovano nedelja 'Dobrega Pastirja', obhajamo svetovni dan molitve za duhovne poklice. V pridiganju apostolov in njihovih naslednikov odmeva Kristusov glas, ki kliče k občestvu z Bogom in k polnosti življenja, kakor to beremo v današnjem Janezovem evangeliju: 'Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. In jaz jim dam večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke' (Jn 10,27-28). Samo Dobri Pastir z neizmerno ...
Na četrto velikonočno nedeljo, imenovano nedelja 'Dobrega Pastirja', obhajamo svetovni dan molitve za duhovne poklice. V pridiganju apostolov in njihovih naslednikov odmeva Kristusov glas, ki kliče k občestvu z Bogom in k polnosti življenja, kakor to beremo v današnjem Janezovem evangeliju: 'Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. In jaz jim dam večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke' (Jn 10,27-28). Samo Dobri Pastir z neizmerno nežnostjo varuje svojo čredo in jo brani pred zlom in samo njemu lahko verniki popolnoma zaupajo.
Jezus govori o sebi kot o Dobrem Pastirju, ki da večno življenje svojim ovcam (prim. Jn 10,28). Podoba pastirja je precej zakoreninjena v Stari zavezi in je priljubljena tudi v krščanskem izročilu. Naziv 'pastir Izraela' so preroki pripisovali bodočemu Davidovemu potomcu ter je zato nedvomno mesijansko opredeljen (prim. Ez 34,23). Jezus je pravi Pastir Izraela, saj je Sin človekov, ki je hotel z ljudmi deliti človeško pogojenost, da bi jim podaril novo življenje in jih popeljal v zveličanje. Pomenljivo je, da evangelist k besedi 'pastir' doda pridevnik kalós, torej lep, ki ga uporablja samo za Jezusa ter za njegovo poslanstvo. Tudi v pripovedi o svatbi v Kani, uporabi ta pridevnik dvakrat, ko z njim označi vino, ki ga je Jezus dal. V tem vinu z lahkoto vidimo simbol za dobro vino mesijanskih časov (prim. Jn 2,10).
'Jaz jim dam (torej svojim ovcam) večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile' (Jn 10,28). Tako je zatrdil Jezus kmalu za tem, ko je dejal: 'Dobri pastir da svoje življenje za ovce' (Jn 10,11). Janez uporabi glagol tithénai- dati, ki ga ponovi v 15., 17. in 18. vrstici. Na isti glagol naletimo v pripovedi o zadnji večerji, ko je Jezus 'odložil' svoja oblačila in jih je potem 'spet vzel'' (prim. Jn 13,4.12). Povsem jasno se želi na ta način potrditi, da Odrešenik popolnoma svobodno razpolaga s svojim življenjem tako, da ga lahko daruje in ga ponovno svobodno prejme. Kristus je resnični Dobri Pastir, ki je dal svoje življenje za svoje ovce, za nas, ko se je žrtvoval na križu. On pozna svoje ovce in one poznajo njega, kakor ga Oče pozna in On pozna Očeta (prim. Jn 10, 14-15). Ne gre za intelektualno poznavanje, temveč za globok oseben odnos, gre za poznavanje srca, lastno tistemu, ki ljubi in ki je ljubljen, ki je zvest in ki ve, da mu lahko zaupa. To je poznavanje v ljubezni, v moči katere Pastir vabi svoje, naj hodijo za njim in ki jo v polnosti razodene, ko jim podari večno življenje (prim. Jn 10,27-28).
Sv. Janez Krizostom pravi: »V Antiohiji prvič vidimo Pavla pridigati. Tam, kjer je že bila Beseda posejana, se on ne zaustavi, kamor pa še ni prišla, pa ostane. Pavel je dobro vedel, kakšna milost mu je bila podeljena in se je zato z vso gorečnostjo trudil, da bi to spoznali tudi drugi.« Sv. Janez Krizostom še pravi: »Ne samo, da je Pavel pri poslušalcih dosegel odobravanje, temveč je pri njih uspel ustvariti željo poslušati ga. Vendar pa sta ...
Sv. Janez Krizostom pravi: »V Antiohiji prvič vidimo Pavla pridigati. Tam, kjer je že bila Beseda posejana, se on ne zaustavi, kamor pa še ni prišla, pa ostane. Pavel je dobro vedel, kakšna milost mu je bila podeljena in se je zato z vso gorečnostjo trudil, da bi to spoznali tudi drugi.« Sv. Janez Krizostom še pravi: »Ne samo, da je Pavel pri poslušalcih dosegel odobravanje, temveč je pri njih uspel ustvariti željo poslušati ga. Vendar pa sta apostola zaradi drže Judov odkrito izjavila, da se bosta obrnila na pogane. Pavlov govor je bil izjemno odkrit, a tudi izjemno blag, saj je jasno pokazal, da spoštuje Božji načrt, po katerem je treba sprejeti tudi pogane.« Amonij Aleksandrijski to misel razloži: »Bog je razglasil, da nihče ni nevreden biti zveličan, oziroma, da bi vstopil v nebeško kraljestvo. Vendar pa je sodba o tem, kakor tudi, kaj bo z nami v prihodnje, odvisna od nas.« Sv. Beda Častitljivi dodaja: »Apostoli so torej del božjega načrta ter polnost hotenja njegove sodbe, saj to, kar je bilo posebej rečeno Kristusu našemu Gospodu, apostoli menijo, da je bilo rečeno njim.«
Tiste dni sta Pavel in Bárnaba iz Perge potovala naprej in prišla v pizídijsko Antiohíjo. Na sobotni dan sta šla v shodnico in sedla. Ko se je zbor razšel, je veliko Judov in pobožnih spreobrnjencev spremljalo Pavla in Barnaba. Pogovarjala sta se z njimi in jih spodbujala, naj vztrajajo v Božji milosti. Naslednjo soboto se je zbralo skoraj vse mesto, da bi slišali Gospodovo besedo. Ob pogledu na množice je Jude obšla nevoščljivost; ugovarjali so Pavlovim besedam in preklinjali. Tedaj sta Pavel in Bárnaba pogumno spregovorila: »Vam bi se morala najprej oznaniti Božja beseda. Ker pa jo zavračate in se sami nimate za vredne večnega življenja, glejte, se obračava k poganom. Tako nam je namreč naróčil Gospod: ›Postavil sem te za luč narodom, da boš v odrešenje do skrajnih mej sveta.‹« Ob teh besedah so se pogani razveselili in poveličevali Gospodovo besedo; in tisti, ki so bili določeni za večno življenje, so sprejeli vero. In Gospodova beseda se je širila po vsej deželi. Medtem so Judje nahujskali pobožne in ugledne žene in mestne prvake; zanetili so preganjanje zoper Pavla in Bárnaba ter ju izgnali iz svoje dežele. Onadva sta otresla prah s svojih nog proti njim in odpotovala v Ikónij, učenci pa so bili polni veselja in Svetega Duha.
Psalm 100
Odpev: »Služíte Gospodu z veseljem.«
Ps 100,1-2.3.5
Vzklikajte Gospodu vsi prebivalci zemlje,
služíte Gospodu z veseljem,
pridite predenj z vriskanjem!
Odpev: »Služíte Gospodu z veseljem.«
Spoznajte, da je Gospod Bog, on edini:
on nas je narédil, mi smo njegovi,
njegovo ljudstvo, čreda njegove paše.
Odpev: »Služíte Gospodu z veseljem.«
Zakaj Gospod je dober,
na veke traja njegova dobrota,
od roda do roda njegova zvestoba.
Odpev: »Služíte Gospodu z veseljem.«
2. berilo
Kristus nas vodi k živi vodi
Berilo iz knjige Razodetja (Raz 7,9.14-17)
Jaz, Janez, sem videl veliko množico, ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov. Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, ogrnjeni v bela oblačila, v rokah pa so držali palmove veje. In eden od starešin mi je rekel: »To so tisti, ki so prišli iz velike stiske in so oprali svoja oblačila ter jih pobelili z Jagnjetovo krvjo. Zato so pred Božjim prestolom in noč in dan služijo Bogu v njegovem svetišču; in on, ki sedi na prestolu, bo razpel svoj šotor nad njimi. Ne bodo več lačni in ne bodo več žejni in nič več jih ne bo žgalo ne sonce ne kakršna koli pripeka. Kajti Jagnje, ki sedi na sredi prestola, jih bo paslo in jih vodilo k izvirom živih vodá; in Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči.«
Evangelij
prim. Jn 10,14
Aleluja
Aleluja. Jaz sem dobri pastir, govorí Gospod, in poznam svoje ovce in moje poznajo mene. Aleluja.
Dobri pastir daje večno življenje
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 10,27-30)
Tisti čas je Jezus rekel: »Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.«