Benedikt XVI. je spregovoril o priliki o povabljenih na svatbo med homilijo na dan razglasitve štirih blaženih za svetnike, 12. oktobra leta 2008.
Bogoslužje jih predstavlja z evangeljsko podobo povabljenih, ki so prišli na svatbo oblečeni v svatovska oblačila. Podoba svatbe je navzoča tudi v prvem berilu, jo pa najdemo tudi na drugih straneh Svetega pisma. Gre za veselo prispodobo, saj svatovska pojedina spremlja poročno slavje zaveze ljubezni Boga s svojim ljudstvom. Proti takšni zavezi so preroki stare zaveze nenehno ...
Benedikt XVI. je spregovoril o priliki o povabljenih na svatbo med homilijo na dan razglasitve štirih blaženih za svetnike, 12. oktobra leta 2008.
Bogoslužje jih predstavlja z evangeljsko podobo povabljenih, ki so prišli na svatbo oblečeni v svatovska oblačila. Podoba svatbe je navzoča tudi v prvem berilu, jo pa najdemo tudi na drugih straneh Svetega pisma. Gre za veselo prispodobo, saj svatovska pojedina spremlja poročno slavje zaveze ljubezni Boga s svojim ljudstvom. Proti takšni zavezi so preroki stare zaveze nenehno usmerjali pričakovanja Izraela. V obdobju različnih preizkušenj, ko je zaradi težav izvoljenemu ljudstvu zmanjkovalo poguma, se zaslišala pomirjajoča beseda preroka Izaija: 'GOSPOD nad vojskami bo na tej gori pripravil vsem ljudstvom gostijo s sočnimi jedmi, gostijo z žlahtnimi vini, s sočnimi in mozgatimi jedmi, s prečiščenimi žlahtnimi vini' (Iz 25,6). Gospod BOG bo obrisal solze ter bo odstranil sramoto svojega ljudstva, da bo lahko končno srečno živelo v občestvu z njim. Bog nikoli ne zapusti svojega ljudstva. Zaradi tega prerok vabi k veselju: 'Glejte, to je naš Bog, čakali smo ga in nas je odrešil...radujmo in veselimo se, da nas je odrešil' (Iz 25,9).
Če prvo berilo poudarja Božjo zvestobo svoji obljubi, pa nas evangeljska prilika o svatbi vabi k razmisleku o človeškem odgovoru. Nekateri od tistih, ki so bili najprej povabljeni, se povabilu niso odzvali, ker so jih pritegnile druge reči, drugi pa so kraljevo povabilo zaničevali ter s tem izvali kazen, ki ni doletela samo njih ampak celotno mesto. Toda kralj ni odnehal. Poslal je svoje služabnike naj gredo iskat druge goste, da se napolni svatbena dvorana. Tako se je zaradi zavrnitve prvih, povabilo razširilo na vse, še posebej na uboge in brezpravne. To se je namreč zgodilo med velikonočno skrivnostjo, ko je bila z vsemogočnostjo Božje ljubezni premagana silna moč zla. Vstali Gospod lahko sedaj povabi vse k gostiji velikonočnega veselja, jih obleče v svatovsko oblačilo, znamenje zastonjskega daru posvečujoče milosti.
Vendar pa je potrebno, da na Božjo velikodušnost, človek odgovori s svojo svobodno privolitvijo. Ravno to velikodušno pot so prehodili tudi tisti, ki jih od danes častimo kot svetnike. Pri krstu so prejeli svatovsko oblačilo božje milosti, ga ohranili čistega ali ga za časa življenja očistili s pomočjo zakramentov. Sedaj se udeležujejo poročnega slavja v nebesih. Evharistija, h kateri nas Gospod vsak dan vabi, da se je udeležujemo v svatovskem oblačilu njegove milosti, je to vnaprejšnje okušanje večne gostije v nebesih. Če z grehom umažemo ali celo raztrgamo to oblačilo, nas Božja dobrota ne zavrne ali celo prepusti naši usodi, temveč nam ponudi z zakramentom sprave možnost, da spet v celoti pridobimo svatovsko oblačilo, ki je potrebno za praznovanje.
Gregor Veliki pravi: »Božjo milost do vernega ljudstva lahko primerjamo s svatbeno pojedino. Oče v nebesih je napovedal poročno pojedino za svojega Sina, s katerim je preko učlovečenja združil Cerkev. Gostija je pripravljena, toda nekateri udeleženci je niso vredni. To predstavlja našo današnjo Cerkev, v kateri so pomešani tako dobro kot slabi in bodo ločeni ob poslednji sodbi.«Sv. Avguštin pravi: »Gospodova miza je dostopna za vse tiste, ki hočejo za njo sedeti po pravilih. Pomembno je, da ...
Gregor Veliki pravi: »Božjo milost do vernega ljudstva lahko primerjamo s svatbeno pojedino. Oče v nebesih je napovedal poročno pojedino za svojega Sina, s katerim je preko učlovečenja združil Cerkev. Gostija je pripravljena, toda nekateri udeleženci je niso vredni. To predstavlja našo današnjo Cerkev, v kateri so pomešani tako dobro kot slabi in bodo ločeni ob poslednji sodbi.«Sv. Avguštin pravi: »Gospodova miza je dostopna za vse tiste, ki hočejo za njo sedeti po pravilih. Pomembno je, da vsak spoštuje način, kako se tja približa. Na tem praznovanju so navzoči tako dobri kot slabi gostje. Tisti, ki so zavrnili udeležbo na pojedini so leni, niso pa vsi, ki sedijo za mizo dobri.« Sv. Avguštin izhajajoč iz tega nadaljuje, da »svatovska obleka predstavlja karitativno ljubezen, ki prihaja iz čistega srca. Svatovska obleka namreč ni samo preprosto krst, temveč ljubezen, ki prihaja iz čistega srca, iz čiste vesti in iskrene vere.«
Sv. Janez Krizostom vidi v tej priliki številne teme, kot so Božja previdnost, nehvaležnost ljudstva zaveze, velika gospodarjeva skrb za svojo lastnino ter nenavadna sovražnost in nasilje njegovega starodavnega ljudstva. Neznani pisec pa pravi: »Kristus je imenovan kamen, saj so njegovi temelji trdni in zlobni ga ne morejo preseči. Vsako storjeno zlo. je storjeno proti Bogu. Kazen za storjeno zlo je sorazmerno z njegovo težo, kakor je slava za storjeno dobro. Bog je neomejen pri kaznovanju zla in nagrajevanju dobrega.«
Gospod nad vojskami bo na Síonski gori pripravil vsem ljudstvom gostijo s sočnimi jedmi, gostijo z žlahtnimi vini, s sočnimi in okusnimi jedmi, s prečiščenimi žlahtnimi vini. Na tej gori bo pretrgal zagrinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva, in pokrivalo, ki pokriva vse narode: za vselej bo uničil smrt. Gospod Bog bo obrisal solze z vseh obrazov in z vse zemlje bo odstranil sramoto svojega ljudstva, kajti Gospod je govóril. Tisti dan bodo rekli: »Glejte, to je naš Bog, čakali smo ga in nas je odrešil. To je Gospod, ki smo ga čakali, radujmo in veselimo se, da nas je odrešil.« Kajti Gospodova roka bo počivala na tej gori.
Psalm 23
Odpev: »V Gospodovi hiši bom prebival vse dni življenja.«
Ps 23,1-6
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.
Na zelenih pašnikih mi daje ležišče.
K vodam počitka me vodi,
mojo dušo poživlja.
Odpev: »V Gospodovi hiši bom prebival vse dni življenja.«
Vódi me po pravih stèzah zaradi svojega imena.
Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence,
se ne bojim hudega, ker si ti ob meni,
tvoja palica in tvoja gorjača sta mi v tolažbo.
Odpev: »V Gospodovi hiši bom prebival vse dni življenja.«
Pred mano pogrinjaš mizo
vpričo mojih nasprotnikov;
z oljem mi maziliš glavo,
moja čaša je prepolna.
Odpev: »V Gospodovi hiši bom prebival vse dni življenja.«
Le dobrota in milina me bosta spremljali
vse dni mojega življenja;
prebival bom v hiši Gospodovi
vse dni življenja.
Odpev: »V Gospodovi hiši bom prebival vse dni življenja.«
2. berilo
Gospod daje apostolu moč
Berilo iz pisma apostola Pavla Filipljanom (Flp 4,12-14.19-20)
Bratje in sestre, znam biti reven in znam biti v obilju. Na vse mogoče sem se navadil: biti sit in biti lačen, biti v obilju in biti v pomanjkanju. Vse zmorem v njem, ki mi daje moč. A kljub temu je bilo lepo, da ste mi pomagali v moji stiski. Moj Bog – bogat, kakor je – bo po svojem bogastvu v veličastvu potéšil vse vaše potrebe v Kristusu Jezusu. Našemu Bogu in Očetu pa bodi slava na veke vekov. Amen.
Evangelij
Prim. Ef 1,17-18
Aleluja
Aleluja. Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa naj razsvetlí oči našega srca, da bi videli, v kakšno upanje nas je poklical. Aleluja.
Vsi smo povabljeni na nebeško svatbo
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 22,1-14)
Tisti čas je Jezus spregovóril velikim duhovnikom in starešinam ljudstva v prilikah: »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je prirédil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih sramotili in pobili. Kralj se je tedaj razjézil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali.
Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na potí in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečenega svatovskega oblačila. Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovskega oblačila?‹ Ta pa je molčal. Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzíte ven v najglobljo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«