Po poročilih evangelistov Marka (1,16-20) in Mateja (4,18-22) je prizorišče poklicanja prvih apostolov Galilejsko jezero. Jezus je malo prej začel z oznanjevanjem Božjega kraljestva, ko se je njegov pogled spustil na dve dvojici bratov: Simona in Andreja, Jakoba in Janeza. Bili so ribiči in so bili zaposleni s svojim vsakdanjim delom. Metali so mreže in jih popravljali. A čakal jih je drugačen ribolov. Jezus jih je poklical z odločnostjo in so šli rade volje za njim. Od tedaj so bili ...
Po poročilih evangelistov Marka (1,16-20) in Mateja (4,18-22) je prizorišče poklicanja prvih apostolov Galilejsko jezero. Jezus je malo prej začel z oznanjevanjem Božjega kraljestva, ko se je njegov pogled spustil na dve dvojici bratov: Simona in Andreja, Jakoba in Janeza. Bili so ribiči in so bili zaposleni s svojim vsakdanjim delom. Metali so mreže in jih popravljali. A čakal jih je drugačen ribolov. Jezus jih je poklical z odločnostjo in so šli rade volje za njim. Od tedaj so bili »ribiči ljudi« (prim. Mr 1,17; Mt 4,19). Luka je sicer sledil istemu izročilu, a je njegov opis natančnejši (5,1-11). Opis kaže pot vere prvih učencev, pri čemer je pojasnjeno, da so zaslišali vabilo k hoji za Jezusom potem, ko so slišali prvo Jezusovo pridigo in zvedeli za prve čudeže, ki jih je napravil. Prav posebej čudežni ribolov sestavlja neposredno povezavo in je simbol za poslanstvo, ki jim je kot ribičem ljudi naloženo. Usoda teh »poklicanih« bo odtlej tesno povezana z Jezusovo usodo. Apostol je »poslani«, a še prej je Jezusov »ekspert«, izvedenec.
Evangeliji nam poročajo, da je bil Peter med prvimi štirimi učenci Nazarečana (prim. Lk 5,1-11) ter nam dopuščajo slediti njegovi duhovni poti korak za korakom. Izhodišče je poklicanost. Jezus ga je poklical nekega navadnega dne, ko je Peter opravljal svoje delo kot ribič. Jezus je bil ob Genezareškem jezeru in okoli njega se je gnetla množica, ker ga je hotela poslušati. Število poslušalcev pa je povzročilo nekaj težav. Učenik je zagledal dva čolna ob bregu. Ribiči so izstopili in izpirali mreže. Tedaj je Jezus vprašal, ali sme stopiti v čoln, ki je Simonov, in ga je prosil, naj odrine od kopnega. Sédel je na to začasno stolico in začel iz čolna učiti ljudstvo (prim. Lk 5,1-13). Na ta način je postal Petrov čoln Jezusova stolica, »katedra«. Ko je Jezus končal svoj govor, je rekel Simonu: »Odrini na globoko! Tam vrzite svoje mreže za lov!« Simon mu je odgovoril: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, toda na tvojo besedo bom vrgel mrežo« (Lk 5,4-5). Jezus je bil tesar in ni bil strokovnjak v ribolovu. Ribič Peter pa je vseeno zaupal temu rabiju, ki mu ni dal odgovora, marveč je hotel, naj mu zaupa. Petrov odziv na čudežni ribolov je strmenje in groza: »Gospod, pojdi od mene, ker sem grešen človek« (Lk 5,8). Jezus mu je odgovoril s tem, da je od njega zahteval, naj zaupa in se odpre načrtu, ki presega vsa njegova predvidevanja: »Ne boj se! Odslej boš ljudi lovil« (Lk 5,10).
Peter si še ni mogel predstavljati, da bo nekega dne prišel v Rim in tu postal »ribič ljudi« za Gospoda. Sprejel je presenetljivo poklicanost in se pustil pritegniti v to veliko pustolovščino. Peter je bil velikodušen, spoznal je tudi, da ima meje, a je verjel tistemu, ki ga je klical, in je sledil sanjam svojega srca. Izrekel je privolitev, pogumno in širokosrčno privolitev in postal Jezusov učenec.
Nagovor med opoldansko molitvijo 10. februarja 2013 V današnjem bogoslužju nam Lukov evangelij predstavi pripoved poklicanosti prvih učencev, ki pa je izvirnejša glede na drugi dve sinoptični pripovedi Mateja in Marka (prim. Mr 1,16-20; Mt 4,18,- 22). Pred klicem je namreč Jezusovo poučevanje množice ter čudežen ulov, ki se je zgodil na Gospodovo voljo (Lk 5,1-6). Medtem ko se je množica nagnetla na obali Genezareškega jezera, da bi poslušala Jezusa, je ta zagledal potrtega Simona, saj vso noč ni nič ujel. Najprej ga je vprašal, če lahko vstopi v njegov čoln, da bi pridigal ljudem, ki so nedaleč vstran stali na obali. Po končanem pridiganju pa mu je zapovedal, naj odrine s svojimi tovariši na globoko in vrže mreže (prim v. 5) Simon je ubogal in ulovili so neverjetno količino rib. Na tak način evangelist pokaže, kako so prvi učenci začeli hoditi za Jezusom tako, da so mu na temelju njegove Besede, ki so jo spremljala čudežna znamenja, zaupali. Opazimo tudi, da se je pred tem znamenjem Simon obrnil na Jezusa z 'Učitelj' (v. 5). po tem znamenju pa z 'Gospod' (v. 7). To je pedagogija Božje poklicanosti, ki ne gleda toliko na odliko izbranih, temveč na njihovo vero, kakor je Simonova, ki pravi: 'Na tvojo besedo bom vrgel mreže' (v. 5).
Podoba ribolova se navezuje na poslanstvo Cerkve. To je sv. Avguštin takole razlagal: 'Dvakrat so učenci na Gospodov ukaz lovili. Najprej pred trpljenjem in drugič po vstajenju. V obeh ribolovih je upodobljena celotna Cerkev. Cerkev, kakršna je sedaj in kakršna bo po vstajenju od mrtvih. Sedaj sprejema množico, ki jo je nemogoče prešteti in so v njej tako dobri kot hudobni; po vstajenju pa bodo samo dobri' (Govori 248,1). Petrova izkušnja, čeprav edinstvena pa predstavlja poklicanost vsakega apostola evangelija, ki se mu nikoli ne sme zmanjkati poguma pri oznanjevanju Kristusa vsem ljudem, vse do skrajnih meja sveta. Pa vendar daje današnje besedilo bolj misliti na poklicanost v duhovništvo in v posvečeno življenje. Ta je Božje delo. Človek ni avtor svoje poklicanosti, ampak je odgovor na božji predlog. Zaradi človeške slabosti se ne sme bati, če Bog kliče. Potrebno je zaupati v njegovo moč, ki deluje ravno v naši revščini; potrebno je vedno bolj zaupati v moč njegovega usmiljenja, ki preoblikuje in obnavlja.
Dragi bratje in sestre, naj ta Božja Beseda tudi v nas in v naših skupnostih poživi pogum, zaupanje in nov zagon pri oznanjevanju evangelija in pričevanju zanj. Naj neuspehi in težave ne vodijo v malodušnost; saj na nas je, da z vero vržemo mreže, ostalo pa bo Gospod naredil. Zaupajmo tudi v priprošnjo Device Marije, Kraljice apostolov. Na Gospodov klic je, čeprav se je dobro zavedala svoje majhnosti, odgovorila s popolnim zaupanjem: 'Tukaj sem'. Z njeno materinsko pomočjo obnovimo našo pripravljenost hoditi za Jezusom, Učiteljem in Gospodom.
Sv. Avguštin pravi: »Strokovni izraz ribolova je uporabljen po vsem odlomku zato, da bralec resno vzame podobo ribolova kot prispodobo Jezusovega delovanja in kot podobo sedanje Cerkve.« Podoba ribolova se navezuje na poslanstvo Cerkve. To je sv. Avguštin takole razlagal: »Dvakrat so učenci na Gospodov ukaz lovili. Najprej pred trpljenjem in drugič po vstajenju. V obeh ribolovih je upodobljena celotna Cerkev. Cerkev, kakršna je sedaj in kakršna bo po vstajenju od mrtvih. Sedaj sprejema množico, ki jo je ...
Sv. Avguštin pravi: »Strokovni izraz ribolova je uporabljen po vsem odlomku zato, da bralec resno vzame podobo ribolova kot prispodobo Jezusovega delovanja in kot podobo sedanje Cerkve.« Podoba ribolova se navezuje na poslanstvo Cerkve. To je sv. Avguštin takole razlagal: »Dvakrat so učenci na Gospodov ukaz lovili. Najprej pred trpljenjem in drugič po vstajenju. V obeh ribolovih je upodobljena celotna Cerkev. Cerkev, kakršna je sedaj in kakršna bo po vstajenju od mrtvih. Sedaj sprejema množico, ki jo je nemogoče prešteti in so v njej tako dobri kot hudobni; po vstajenju pa bodo samo dobri« (Govori 248,1). Tudi sv. Maksim Torinski je videl Jezusovo navzočnost na barki kot podobo Cerkve. Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Čudežni ulov je prispodoba ulova ljudi preko službe milosti, ki utemeljuje Cerkev in ji daje rast vse do danes, saj Jezus preko pridiganja evangelija vodi ljudi v svojo Cerkev. Sv. Efrem Sirski pa pravi: »Kakor so se preroki trudili vso noč, tako tudi apostoli. En čoln predstavlja Jude in drug prenapoln pa pogane.« Sv. Ciril Aleksandrijski nadaljuje: »Peter kakor demoni prepozna v Jezusu Svetega od Boga. Prevzel ga je strah saj je pred tolikšno svetostjo prepoznal za grešnika.« Maksim Torinski zaključi: »Loviti ljudi pomeni pridigati jim, da je v Jezusu Božje kraljestvo in pripeljati jih v to kraljestvo preko zakramenta Cerkve.«
V letu, ko je umrl kralj Uzíja, sem videl Gospoda, ki je sedél visoko na vzvišenem prestolu in njegova vlečka je napolnjevala svetišče. Nad njim so stali serafi in vsak je imel po šest peruti. Drug drugemu so vzklikali in govorili: »Svet, svet, svet je Gospod nad vojskámi, vsa zemlja je polna njegovega veličastva!« Podboji vrat so se stresali od glasu vzklikajočih in svetišče je bilo polno dima.
Tedaj sem rekel: »Gorje mi, izgubljen sem, ker sem mož z nečistimi ustnicami, prebivam sredi ljudstva z nečistimi ustnicami in so moje oči videle kralja, Gospoda nad vojskámi!« Tedaj je priletel k meni eden izmed serafov in v svoji roki držal žerjavico, ki jo je bil s kleščami vzel z oltarja. Dotaknil se je mojih ustnic in rekel: »Glej, tole se je dotaknilo tvojih ustnic, tvoja krivda je izbrisana, tvoj greh je odpuščen.« Nato sem slišal glas Gospoda: »Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas?« Rekel sem: »Tukaj sem, pošlji mene!«
Psalm 138
Odpev: »Gospod, vpričo angelov ti prepevam.«
Ps 138,1-8
Zahvaljujem se ti z vsem svojim srcem,
vpričo angelov ti prepevam.
Padam na kolena v tvojem svetem templju
in se zahvaljujem tvojemu imenu.
Odpev: »Gospod, vpričo angelov ti prepevam.«
Zaradi tvoje dobrote in tvoje zvestobe te hvalim,
nadvse si poveličal svoje ime in svojo obljubo.
Na dan, ko sem klical, si me uslišal,
povečal si moč v moji duši.
Odpev: »Gospod, vpričo angelov ti prepevam.«
Gospod, vsi kralji zemlje te bodo slavili,
ker so slišali tvoje besede.
Opevali bodo Gospodova pota,
kajti velika je Gospodova slava.
Odpev: »Gospod, vpričo angelov ti prepevam.«
Zoper jezo mojih sovražnikov me varuje tvoja desnica.
Gospod, ti dokončaj moje delo.
Tvoja dobrota traja na veke,
dela svojih rok ne zapústi.
Odpev: »Gospod, vpričo angelov ti prepevam.«
2. berilo
Oznanilo Kristusa sprejemamo z vero
Berilo iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (1 Kor 15,1-11)
Spominjam vas, bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli ter stojite trdni v njem. Po njem ste na poti rešitve, če se trdno držite besede, ki sem vam jo oznanil, razen če ste zaman sprejeli vero. Izróčil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je vstal, kakor je v Pismih. Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim. Potem se je prikazal več kot petsto bratom hkrati. Od teh je še zdaj večina živih, nekateri pa so zaspali. Nato se je prikazal Jakobu, potem vsem apostolom. Nazadnje za vsemi pa se je kot negódniku prikazal tudi meni. Jaz sem namreč najmanjši izmed apostolov in nisem vreden, da bi se imenoval apostol, ker sem preganjal Božjo Cerkev. Po Božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila dana, ni postala prazna. Nasprotno, bolj kakor vsi oni sem se trudil, pa ne jaz, ampak Božja milost, ki je z menoj. Naj bom torej jaz ali oni, takó oznanjamo in takó ste sprejeli vero.
Evangelij
Mt 4,19
Aleluja
Aleluja. Hodíta za menoj, govorí Gospod, in narédil vaju bom za ribiča ljudi. Aleluja.
Apostoli pustijo vse in gredo za Jezusom
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 5,1-11)
Tisti čas je množica pritiskala za Jezusom, da bi poslušala Božjo besedo; on je pa stal ob Genezareškem jezeru in zagledal dva čolna, ki sta bila pri bregu; ribiči so bili stopili iz njih in so izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, ki je bil Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja; in sédel je in iz čolna množice učil.
Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, da so se njih mreže trgale. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, da sta se potapljala. Ko pa je to videl Simon Peter, je padel Jezusu k nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« Groza je bila namreč obšla njega in vse, ki so bili z njim, zaradi ribjega lova, ki so ga bili zajeli; prav tako pa tudi Zebedejeva sinova Jakoba in Janeza, ki sta bila Simonova tovariša. Jezus je pa Simonu rekel: »Ne boj se; odslej boš ljudi lovil.« In potegnili so čolna h kraju, popustili vse in šli za njim.
Svetnik za vsak dan
Misli Benedikta XVI.
Komentar cerkvenih očetov