Benedikt XVI. je imel v ponedeljek, 11. junija 2012 Lectio Divina o krstu v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha (prim. Mt 28,19). Gospod sam nam je pomagal še bolj razumeti to resničnost v pogovoru s saduceji o vstajenju. Saduceji so namreč iz kanona Stare zaveze priznavali samo pet Mojzesovih knjig in v teh ni omenjeno vstajenje. Zaradi tega so ga zanikali. Gospod pa je ravno iz teh petih knjig dokazal resničnost vstajenja, ko je rekel, da se Bog imenuje ...
Benedikt XVI. je imel v ponedeljek, 11. junija 2012 Lectio Divina o krstu v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha (prim. Mt 28,19). Gospod sam nam je pomagal še bolj razumeti to resničnost v pogovoru s saduceji o vstajenju. Saduceji so namreč iz kanona Stare zaveze priznavali samo pet Mojzesovih knjig in v teh ni omenjeno vstajenje. Zaradi tega so ga zanikali. Gospod pa je ravno iz teh petih knjig dokazal resničnost vstajenja, ko je rekel, da se Bog imenuje Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov? Torej Bog je vzel te tri in ravno v njegovem imenu so postali ime Boga. Da bi razumeli, kdo je ta Bog, moramo videti te osebe, ki so postale ime Boga, Božje ime, potopljeni so v Boga. Tako vidimo, da je tisti, ki je v imenu Boga, ki je potopljen v Boga, je živ, kajti Bog, pravi Gospod, je Bog, ne mrtvih, ampak živih, in če je Bog teh, je Bog živih in živi so živi, ker so v spominu, v življenju Boga. To pa se zgodi, ko smo krščeni, smo vključeni v ime Boga, pripadamo temu imenu in Njegovo ime postane naše ime in tudi mi lahko, z našim pričevanjem, kakor on trije iz Stare zaveze, smo priče Boga, znamenje tega Boga, ime tega Boga. Torej biti krščeni, pomeni biti združeni z Bogom. Na edinstven, nov način pripadamo Bogu, smo potopljeni v Boga samega. Ko imamo v mislih to, lahko iztega potegnemo nekaj 'posledic'. Prva je, da Bog ni več daleč od nas, ni neka resničnost, o kateri je potrebno razpravljati, ali je ali ni, temveč smo mi v Bogu in Bog je v nas. Prvenstvo, osrednje mesto Boga v našem življenju je prva 'posledica' krsta. Če se ponovno vrnemo k Kristusovi besedi saducejem: »Bog je Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov«, torej ti niso mrtvi. Če so od Boga, so živi. To pomeni, da smo s krstom, s potopitvijo v Božje ime, potopljeni v nesmrtno življenje, smo za vedno živi. Če povem drugače: krst je prva etapa vstajenja. Potopljeni v Boga, smo že potopljeni v neuničljivo življenje, začenja se vstajenje. Kot so Abraham, Izak in Jakob s tem, ko so 'ime Boga', živi, tako smo mi, vključeni v ime Boga, živi v nesmrtnem življenju.
Efrem Sirski pravi: »Saduceji so prišli in rekli, da ni vstajenja mrtvih. Saduceji so sebe imenovali saduceji, kar pomeni 'pravični' zato, ker pravijo: 'Mi ne služimo Bogu zato, da bi upali na plačilo'. Oni ne pričakujejo vstajenja in zato se imenujejo pravični ter pravijo, da ljubijo Boga, ne da bi pričakovali povračilo«.Sv. Avguštin pa za farizeje pravi, da so verovali v vstajenje mesa, vendar v takšno, da bo vstajensko življenje podobno, kot je sedanje življenje. Nadalje ...
Efrem Sirski pravi: »Saduceji so prišli in rekli, da ni vstajenja mrtvih. Saduceji so sebe imenovali saduceji, kar pomeni 'pravični' zato, ker pravijo: 'Mi ne služimo Bogu zato, da bi upali na plačilo'. Oni ne pričakujejo vstajenja in zato se imenujejo pravični ter pravijo, da ljubijo Boga, ne da bi pričakovali povračilo«.Sv. Avguštin pa za farizeje pravi, da so verovali v vstajenje mesa, vendar v takšno, da bo vstajensko življenje podobno, kot je sedanje življenje. Nadalje Avguštin pravi, da so saduceji skušali Jezusa glede poroke ujeti v past, toda napačno so razumeli preroke in Pisma, saj so enačili sedanji vek s tistim, ki mora priti, v katerem pa ne bo več ne poroke ne potomcev, saj ne bo več smrti niti propadanja. Sveti Ciril Aleksandrijski dodaja, da bodo tisti, ki jih bo Bog imel za vredne, torej tisti, ki poslušajo Božjo besedo ter sprejmejo po veri Božje kraljestvo, živeli večno, saj bodo podobni angelom... Božjim otrokom... otrokom vstajenja. Klemen Aleksandrijski pa pravi, da bomo kakor angeli rešeni želja tega sveta in tako ne bo več potrebna poroka ne rojevanje otrok, ki izhajajo iz te želje. Ciprijan pa dodaja, da bo poklicanost k devištvu, ki je že obstajala pred padcem prvih staršev, obstajala v vstajenju od mrtvih. Sedaj pa v devištvu že prejemamo predokus nebeške slave. »Jezus je« kot nadalje pravi Ciril Aleksandrijski, »navedel odlomek o gorečem grmu, kjer je Gospod rekel Mojzesu, da je Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov, da bi pokazal, kako so bili patriarhi v Mojzesovem času (umrli so nekaj stoletij prej) živi v Bogu«. Filozem Maburški pa pride do zaključka, da pravzaprav Jezus v tem odlomku pravi, da je vstajenje in življenje od trenutka, ko vsi po milosti krsta začnejo živeti v Njem.
Tiste dni se je zgodilo, da so prijeli sedem bratov z njihovo materjo vred. Kralj jih je hôtel prisiliti, da bi okusili svinjsko meso, ki je bilo prepovedano, zato je ukazal, naj jih pretepajo z biči in žilavkami. Eden med njimi pa je spregovóril v imenu drugih in rekel takole: »Kaj nas hočeš vprašati in izvedeti od nas? Pripravljeni smo rajši umreti kakor prekršiti postave naših očetov.« Ko je drugi prišel do zadnjega zdihljaja, je rekel: »Ti, nizkotnež, nam jemlješ sedanje življenje, toda kralj sveta nas bo obúdil in nas ožívil za večno oživetje življenja, ker umiramo za njegove postave.« Za njim je bil mučen tretji. Takoj je pomólil jezik, kakor so ukazali, neustrašno iztegnil roke in plemenito izjavil: »Te ude sem dobil od neba, zaradi njegovih postav jih zaničujem in od njega jih upam spet dobiti.« Celo kralja in njegovo spremstvo je pretresla srčnost tega mladeniča, ki je preziral svoje bolečine. Ko je umrl tudi ta, so prav tako grozovito trpinčili četrtega. Preden je izdihnil, je rekel: »Bolj se splača umreti od človeških rok v pričakovanju, da nas bo Bog spet obúdil, kakor je obljubil. Zate pa vstajenja ne bo!«
Psalm 17
Odpev: »Gospod, varuj me kakor zeníco v očesu.«
Ps 17,1.5-6.8.15
Poslušaj, Gospod, saj gre za pravico,
prisluhni mojemu ječanju;
sliši mojo molitev
z ustnic, ki ne poznajo prevare.
Odpev: »Gospod, varuj me kakor zeníco v očesu.«
Zadŕži moje korake na svojih stezah,
da mi noge ne omahnejo.
Klical sem te, o Bog, saj me boš uslišal,
nagni k meni svoje uho, usliši moje besede.
Odpev: »Gospod, varuj me kakor zeníco v očesu.«
Varuj me kakor zeníco v očesu,
skrij me v senci svojih peruti.
Jaz pa bom v pravičnosti gledal tvoje obličje,
ko se prebudim, me bo nasičevala tvoja podoba.
Odpev: »Gospod, varuj me kakor zeníco v očesu.«
2. berilo
Bog naj nas utrdi v dobrem
Berilo iz 2. pisma apostola Pavla Tesaloničanom (2 Tes 2,16-3,5)
Bratje in sestre, sam naš Gospod Jezus Kristus in Bog, naš Oče, ki nas je v svoji milosti vzljubil in nam dal neminljivo tolažbo in blago upanje, naj opogumi vaša srca ter jih utrdi v vsakršnem dobrem delu in v vsakršni dobri besedi. Sicer pa, bratje, molíte za nas, da bi se Gospodova beseda širila in poveličevala, kakor se je pri vas, in da bi bili rešeni slabih in pokvarjenih ljudi; nimajo namreč vsi ljudje vere. Toda Gospod je zvest in vas bo utŕdil in obvaroval pred hudičem. Po Gospodu imamo zaupanje v vas, da delate in da boste delali, kar vam zapovedujemo. Gospod pa naj vodi vaša srca, da boste ljubili Boga in stanovitno pričakovali Kristusa.
Evangelij
Raz 1,5a.6a
Aleluja
Aleluja. Jezus Kristus je prvorojenec izmed umrlih. Njemu slava in oblast na veke vekov. Aleluja.
Bog daje večno življenje
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 20,27-38)
Tisti čas je k Jezusu pristopilo nekaj saducejev, ki so trdili, da ni vstajenja, in so ga vprašali: »Učitelj, Mojzes nam je zapisal: Če komu umre brat, ki je bil oženjen, pa ni imel otrok, naj vzame to ženo njegov brat in obudi zarod svojemu bratu. Bilo pa je sedem bratov. Prvi je vzel ženo in umrl brez otrok. Nato je vdovo vzel drugi, pozneje tretji in tako vseh sedem; umrli so in niso zapustili otrok. Nazadnje je umrla tudi žena. Čigava bo torej ta žena ob vstajenju, kajti vseh sedem jo je imelo za ženo?« Jezus jim je rekel: »Sinovi tega veka se ženijo in možijo, tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile. Tudi umreti ne bodo več mogli; saj so enaki angelom in so Božji sinovi, ker so sinovi vstajenja. Da pa mrtvi vstajajo, je pokazal tudi Mojzes v pripovedi o gorečem grmu, ko je imenoval Gospoda ›Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov‹, Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.«