Brevir za 9. avgust 2018

Za blaženo jo je razglasil Janez Pavel II. v Kölnu 1. maja 1987, 11. oktobra 1998 pa za sveto.

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

O Kristus, Božja lilija,

naj molimo te iz srca:
devici in mučenki si
podelil venca dva časti.

 

Navdajala jo je modrost,
dajala vera ji je moč,
da vsa je neustrašena
prenesla muke za Boga.

 

Obdaril si jo z milostjo,
da je premagala temo,
junaško pohitela v smrt
in dvignila se v raj odprt.

 

Gospod, nakloni tudi nam,
da k njej dospeli bomo v raj
in bomo čistega srca
užili tvoje smrti sad.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki iz Device rojen si,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 2     Kristus, Božji Sin in zmagovalec

 

Zakaj hrumijo ljudstva *

in se vznemirjajo narodi?

Vladarji zemlje se dvigajo in snujejo zaroto *

zoper Gospoda in njegovega maziljenca:

»Pretrgajmo njih verige, *

vrzimo s sebe ta jarem!« —

 

Gospod v nebesih pa se jim smeje, *

pomilovalno se jim posmehuje.

Spregovori jim v pravični jezi *

in jih prestraši s svojo besedo:

»Jaz sem si postavil svojega kralja *

na Sionu, moji sveti gori.« —

 

Oznanil bom sklep Gospoda, ki mi je rekel: *

»Moj Sin si ti, rodil sem te danes.

Reci mi in dam ti v posest narode *

in vso zemljo v tvojo lastnino.

Vladal jim boš z močno roko, *

zdrobil jih kot lončeno posodo.« —

 

Voditelji, zdaj spoznajte, *

vladarji zemlje, dajte se poučiti.

Služite Bogu v spoštovanju in veselju, *

v svetem strahu se mu podvrzíte,

da se ne razsrdi in se ne pogubite, *

ko se lahko v hipu vname njegova jeza.

Blagor vsem zvestim, *

ki se zatekajo k njemu. —

Ps 10   Neomajno zaupanje v Boga

 

V Gospoda zaupam, kako mi morete govoriti: *

»Zlêti na goro kakor ptica.« —

 

Grešniki že napenjajo lok in pripravljajo puščíce, *

da bi skrivaj streljali na pravične.

Ko se podirajo temelji reda, *

kaj more storiti pravični? —

 

Gospod pa je v svojem svetišču, *

svoj prestol ima v nebesih.

Njegove oči vse vidijo, *

njegov pogled preiskuje srca.

Gospod presoja pravične in krivične, *

kdor ljubi krivico, se bo pogubil.

Na krivične bo poslal žgoč veter, *

žareče oglje in žveplo bo njih usoda. —

 

Zakaj Gospod je pravičen in dobro plačuje, *

pravični ga bodo gledali v veselju. —

Ps 16   Prošnja nedolžnega in preganjanega

 

Poslušaj, Gospod, mojo upravičeno prošnjo *

in sprejmi mojo iskreno molitev.

V njej izročam tebi svojo pravdo, *

ti boš pravično razsodil. —

 

Preskusi me, kakor hočeš, tudi s trpljenjem, *

ne boš našel v meni krivice.

V svojem življenju sem spolnjeval tvoje zapovedi, *

nasilja sem se izogibal.

Zvesto sem hodil po tvojih potih, *

nikoli nisem okleval. —

 

K tebi kličem, o Bog; vem, da me boš uslišal.*

Skloni se k meni in poslušaj mojo prošnjo.

Pokaži svoje čudovito usmiljenje, *

saj rešuješ vse, ki se zatekajo k tebi.

Varuj me kot zenico v očesu, *

skrij me pod peruti svoje ljubezni.

Naj me ne dobijo v roke sovražniki, *

ki me divje preganjajo. —

 

Sovražniki besnijo okoli mene, *

brezsrčni so in v nadutosti govorijo ošabno.

Bolj in bolj me obkrožajo, *

z očmi me požirajo, da bi me podrli.

Podobni so levu, ki preži za plenom, *

leviču, ki čaka v skrivališču. —

 

Nastopi, Gospod, ustavi jih in premagaj, *

s svojo močjo iztrgaj zlobnežem moje življenje.

Posvetnih ljudi naj me reši tvoja roka, *

ljudi, ki so jim mar le užitki življenja.

Polnijo si trebuh s tvojimi dobrinami, *

prav tako njihovi sinovi in njihovi vnuki.

Jaz pa bom pravičen gledal tvoje obličje; *

ko vstanem, bom užival tvojo slavo. —

- Trpljenje in stiska sta me zadela,

- jaz pa sem mislil na tvoje zapovedi.

Bratje: Imamo ta zaklad v lončenih posodah, da je preobilna moč iz Boga in ne iz nas. V vsem nas stiskajo, toda nismo utesnjeni; v negotovosti smo, pa ne obupujemo; preganjajo nas, pa nismo zapuščeni; ob tla nas mečejo, pa nismo pobiti; na svojem telesu vedno okrog nosimo Jezusovo umiranje, da se tudi Jezusovo življenje na našem telesu razodene.

Vedno namreč nas, ki živimo, izdajajo v smrt zaradi Jezusa, da se tudi Jezusovo življenje razodene na našem umrljivem mesu. Zatorej v nas deluje smrt, v vas pa življenje. Ker pa imamo prav tistega duha vere, kakor je pisano: »Veroval sem, zato sem govoril,« tudi mi verujemo, zato tudi govorimo, vedoč, da bo on, ki je obudil Jezusa, tudi nas z Jezusom obudil ter obenem z vami predse postavil.

Zakaj vse je zaradi vas, da bi se milost po večji množici pomnožila in dala še obilnejšo zahvalo v božjo slavo. Zato ne omagujemo, ampak, dasi se naš zunanji človek uničuje, se naš notranji od dne do dne obnavlja. Zakaj naša sedanja lahka stiska nam pripravlja nad vso mero veliko, večno bogastvo slave, če ne gledamo na to, kar se vidi, marveč na to, kar se ne vidi; kar se namreč vidi, je časno, kar se pa ne vidi, je večno.

Vemo namreč, da, če razpade naša šotorska hiša na zemlji, imamo božjo zgradbo, hišo, ki ni narejena z rokami in je večna, v nebesih. Zato tudi vzdihujemo in si želimo, da bi bili preoblečeni z našim prebivališčem, ki je iz nebes, da bi si povrhu nadeli telo, ki je iz nebes; seveda, če se tudi izkaže, da smo v obleki, ne goli. Mi, ki smo v šotoru, namreč vzdihujemo, obteženi zaradi tega, ker se nočemo sleči, ampak se še povrhu obleči, da bi življenje použilo, kar je umrljivega. Tisti pa, ki nas je prav za to pripravil, je Bog, ki nam je dal poroštvo Duha.

Vedno smo torej polni zaupanja in vemo, da smo ločeni od Gospoda, dokler smo v telesu - zakaj v veri hodimo, ne v gledanju. - V tem zaupanju pa rajši želimo, da bi se ločili od telesa in prišli h Gospodu.

SPEV (Mt 5, 11.12a.10)

Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite se in radujte! * Vaše plačilo v nebesih je veliko.

Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo. * Vaše plačilo v nebesih je veliko.

Vera v Križanega – pot k Življenju

Kristus je nase vzel jarem postave, postavo je v polnosti izpolnjeval in je za postavo in po postavi sami umrl. Ravno zato je osvobodil postave tiste, ki so po njem hoteli sprejeti življenje. Oni morejo to življenje sprejeti le, če svoje lastno življenje izročijo. Kajti tisti, ki so bili v Kristusa krščeni, so bili krščeni v njegovo smrt. Potopljeni so v njegovo življenje, da bi postali udje njegovega telesa in kot takšni z njim trpeli, z njim umirali, toda tudi z njim vstajali za večno, Božje življenje. To življenje se nam bo v vsej polnosti razodelo na dan poveličanja. A že zdaj - "v mesu"- imamo svoj delež pri tem, kar verujemo: verujemo, da je Kristus za nas umrl, da bi nam dal življenje. Ta vera pomeni, da smemo biti z njim eno, kot udje skupaj z glavo in nas odpira za dotekanje njegovega življenja. Tako je vera v Križanega – živa vera, ki je združena z ljubečo predanostjo – za nas dostop k življenju in začetek prihodnjega veličastva; zato je križ naše edino častno znamenje: Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je bil svet križan zame, jaz pa svetu. Kdor se je odločil za Kristusa, je mrtev za svet, in svet zanj. On nosi znamenja Gospodovih odprtih ran na svojem telesu, je slaboten in preziran od ljudi, vendar prav zato močan, ker se v slabotnih razodeva Božja moč. V tem spoznanju Jezusov učenec ne sprejema nase le križa, ki je položen na njegove rame, temveč križa samega sebe: Tisti, ki pripadajo Kristusu, so križali meso s strastmi in poželenji vred. Bijejo neizprosen boj proti svoji naravi, da bi življenje greha v njih umrlo in bi dosegli slavo življenja po Duhu. Naposled se nam razjasni. Križ ni samemu sebi namen. Dviga se kvišku in kaže navzgor. Vendar ni le znamenje – je močno orožje kristjana; pastirska palica, s katero je pobožni David premagal strašnega Goljata; s katero Kristus mogočno trka na nebeška vrata in jih odpahne. Tedaj se izlijejo ven reke božje luči in zaobjamejo vse, ki so v spremstvu Križanega.

ali:

Ave Crux, spes unica!

Pozdravljen Križ, edino upanje! – s temi besedami nas Cerkev kliče v času, ki je posvečen premišljevanju bridkega trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Svet je v plamenih: boj med Kristusom in antikristom je javno izbruhnil. Če se odločiš za Kristusa, lahko to od tebe zahteva tudi žrtev življenja.
Na križu pred teboj visi Odrešenik, ker je bil pokoren vse do smrti na križu. On je prišel na svet, ne da bi spolnjeval svojo voljo, temveč Očetovo voljo. Če želiš biti nevesta Križanega, se moraš popolnoma odpovedati svoji volji in ne hrepeneti po ničemer drugem, kot da bi spolnila Božjo voljo.
Tvoj Odrešenik visi pred teboj gol in nag, ker si je izbral uboštvo. Kdor mu hoče slediti, se mora odpovedati vsaki zemeljski lastnini.
Tvoj Odrešenik visi pred teboj s prebodenim srcem; On je prelil vso svojo srčno kri, da bi pridobil tvoje srce. Hočeš hoditi za njim v sveti čistosti, potem mora biti tvoje srce prosto vseh zemeljskih želja; križani Jezus naj ti bo edini predmet vsega tvojega hrepenenja, vsake tvoje želje in vsake tvoje misli.
Svet je v plamenih. Požar lahko zajame tudi našo hišo. Vendar se visoko nad vsemi plameni dviga križ, ki nikoli ne more zgoreti. Križ je pot od zemlje do neba. Kdor ga verujoč, ljubeč in upajoč objame, tega dvigne v višavo, prav do naročja Presvete Trojice.
Svet je v plamenih. Jih želiš pogasiti? Ozri se na križ! Iz odprtega Srca izvira Odrešenikova kri. Kri, ki zmore pogasiti celo plamene pekla. Osvobodi svoje srce z zvestim spolnjevanjem svojih zaobljub. Tedaj se izlijejo vanj valovi Božje ljubezni, ga povsem preplavijo in ga naredijo rodovitnega do skrajnih meja zemlje.
Na vseh bojiščih, na vseh krajih stisk in težav, vsepovsod si lahko navzoča v moči križa. Povsod te vodi njegova usmiljena ljubezen, ljubezen Božjega Srca in te usposablja, da moreš vsepovsod razlivati njegovo predragoceno Kri, ki lajša bolečine, rešuje in odrešuje.
Oči Križanega te gledajo vprašujoče, preiskujoče. Želiš ponovno z vso resnostjo skleniti zavezo z Njim? Kaj mu boš odgovorila? Gospod, kam naj gremo? Ti edini imaš besede večnega življenja. Ave Crux Spes Unica!

S Kristusom sem križan, živim pa ne več jaz, ampak Kristus živi v meni. * On me je vzljubil in se zame daroval.

Dokler živim na tem svetu, živim v veri v Božjega Sina.* On me je vzljubil in se zame daroval.

Tebe Boga hvalimo, * tebe Gospoda poveličujemo.

Tebe večnega Očeta * časti vsa zemlja.

Tebi vsi angeli, * tebi nebesa in vse oblasti,

tebi kerubi in serafi * neprenehoma prepevajo:

 

Svet, * svet, * svet si ti, * Gospod, Bog vsega stvarstva.

Polna so nebesa in zemlja * veličastva tvoje slave.

Tebe hvali * apostolov slavni zbor,

tebe prerokov * hvalevredno število,

tebe mučencev * sijajna vojska.

Tebe po vsej zemlji * slavi sveta Cerkev:

Očeta * neskončnega veličastva,

častitega tvojega Sina, * pravega in edinega;

in Svetega Duha * Tolažnika.

 

Ti, Kristus, * kralj veličastva,

ti si Očetov * večni Sin.

Ti se nisi branil učlovečenja v telesu Device, * da si odrešil človeka.

Ti si premagal želo smrti * in vernim odprl nebeško kraljestvo.

Ti sediš na desnici Božji * v slavi Očetovi.

Da prideš kot sodnik sodit, * verujemo.

Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, * ki si jih odkupil z dragoceno krvjo.

Daj, da bomo v večni slavi * prišteti tvojim svetim.

 

+  Reši svoje ljudstvo * in blagoslovi svojo lastnino,

ti bodi naš voditelj * in vladar na veke.

Vsak dan ti hočemo * prepevati hvalo

in slaviti tvoje ime * vekomaj.

Ohrani nas, Gospod, * ta dan brez greha,

usmili se nas, * usmili se nas.

Tvoja dobrota naj nas vedno spremlja, * to vdano pričakujemo od tebe.

Gospod, vate zaupam, * naj ne bom osramočen nikoli.

 

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Bog, ki čistost si devic
in zmagoslavje mučenic
ter s svojo venčaš jih častjo,
poslušaj, kar te prosimo.

 

Devica neustrašeno
trpela zate je z močjo,
zdaj vredna je, da hvalimo
in svetu jo oznanjamo.

 

Klonilo njeno ni srce,
ko preizkušal jo je svet,
zdaj poln zvijačnih besedí,
zdaj z ranami neštetimi.

 

Odpústi nam zaradi nje,
o Bog, žalitve in dolgé,
napolni duše z milostjo,
da te iskreno vzljubimo.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki iz Device rojen si,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 62,2–9 Hrepenenje po Bogu

 

O Bog, moj Bog, željno te iščem, *

mojo dušo žeja po tebi.

Moje telo koprni po tebi *

kakor suha in žejna zemlja po vodi.

O tebi želim premišljevati v svetišču, *

da spoznam tvojo moč in tvojo slavo.

Tvoja bližina mi je več kot življenje, *

moja usta te bodo slavila. —

 

Hvalil te bom, dokler bom živel, *

tebi v čast bom opravljal molitve.

Ti boš moja radost in sreča, *

v veselju ti bom prepeval.

Tudi pri nočnem počitku se te bom spominjal, *

v zgodnjem jutru bom premišljeval o tebi.

Ti si moje trdno zavetje, *

pri tebi sem varen in srečen. —

 

Z vso dušo se te oklepam, *

ti me držiš kot prijatelj s svojo desnico. —

Dan 3,57–88.56  Vse stvari naj hvalijo Gospoda

 

Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela, *

hvalite in poveličujte ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi angeli, *

nebesa, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse vode nad nebom, *

vse Gospodove moči, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, sonce in luna, *

zvezde na nebu, slavite Gospoda. —

 

Slavita Gospoda, dež in rosa, *

vsi vetrovi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, ogenj in vročina, *

mraz in pripeka, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, rosa in slana, *

mraz in zima, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, sneg in ledóvje, *

noči in dnevi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, tema in svetloba, *

bliski in oblaki, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi zemlja Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, gore in hribi, *

vse rastline na zemlji, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, studenci, *

morja in reke, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, morske in vodne živali, *

vse ptice pod nebom, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse zveri in živina, *

vsi ljudje, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi Božje ljudstvo Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi duhovniki, *

Gospodovi služabniki, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, duhovi in duše pravičnih, *

sveti in v srcu ponižni, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, mladeniči v ognjeni peči, *

hvalíte in poveličujte ga na veke. —

 

Slavimo Očeta in Sina s Svetim Duhom, *

hvalimo in poveličujmo ga na veke.

Gospod, slavljen si na nebesni višavi, *

hvale vreden in slaven in poveličevan na veke. —

 

Na koncu tega slavospeva ne dodamo Slava Očetu. —

Ps 149 Radostno vzklikanje svetih

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

njegova hvala naj se razlega pri svetem shodu.

Vesêli se, Božje ljudstvo, svojega stvarnika, *

Božji izvoljenci naj se radujejo svojega kralja.

Hvalijo naj ga z veselim rajanjem *

in z bobni in citrami naj mu igrajo.

Gospod namreč ljubi svoje ljudstvo *

in ponižne venča z zmago. —

 

Naj se sveti radujejo v njegovem svetišču, *

naj se veselijo v svojih domovih.

Naj iz ust donijo hvalospevi Bogu, *

rôke pa držijo ostre meče,

da izvršijo maščevanje nad krivičnimi narodi, *

kazni nad sovražnimi ljudstvi;

da v okove vklenejo njihove vladarje *

in njihove veljake v železne verige;

da izvršijo nad njimi Božjo sodbo; *

to bo v slavo vsemu njegovemu ljudstvu. —

Kratko berilo  (2 Kor 1,3–5)
Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe, ki nas tolaži v vsaki naši nadlogi, da moremo tudi mi tolažiti nje, ki so v katerikoli nadlogi, s tolažbo, s katero nas same Bog tolaži. Zakaj kakor je Kristusovo trpljenje v nas obilno, tako je po Kristusu obilna tudi naša tolažba.

Gospod je moja moč in moja pesem.
— Gospod je moja moč in moja pesem.

Moj rešitelj je in moja hvala.
— Gospod je moja moč in moja pesem.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod je moja moč in moja pesem.

Odpev k Hvaljen Kdor se odpove življenju na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Kdor se odpove življenju na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje.

Bratje in sestre, počastimo našega Odrešenika, za katerega pričujejo mučenci, umorjeni zaradi Božje besede. Prosimo ga:

Tvoji mučenci so radovoljno pretrpeli smrt, da izpričajo resničnost vere,

– daj nam resnično duhovno svobodo.

Tvoji mučenci so izpoved vere zapečatili s svojo krvjo,

– daj tudi nam iskreno in stanovitno vero.

Tvoji mučenci so vzeli križ na svoje rame in hodili za teboj,

– daj tudi nam vzdržati v težavah življenja.

Tvoji mučenci so oprali svoja oblačila v Jagnjetovi krvi,

– daj nam premagati vse skušnjave počutnosti in posvetnosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,65–72  (IX)  Hvala Božji postavi

 

Služim ti, Gospod, in ti si mi dobro storil, *

kakor si obljubil.

Uči me razsodnosti in vednosti, *

ker zaupam v tvoje sklepe. —

 

Preden sem bil ponižan, sem blodil, *

zdaj pa spolnjujem tvojo postavo.

Dober si in rad pomagaš, *

svojih zakonov me úči. —

 

Prevzetni kujejo prevare zoper mene, *

jaz pa z vsem srcem spolnjujem tvoje zapovedi.

Njih srce je v izobilju otopelo, *

jaz pa se radujem nad tvojo postavo. —

 

Dobro je zame, da sem bil ponižan, *

da se naučim tvojih zakonov.

Ljubša mi je tvoja postava *

kakor srebrni in zlati zakladi. —

Ps 55,2–7b,9–14   Zaupanje v Boga v stiski

 

Usmili se me, Bog, sovražniki me zalezujejo, *

ves dan me napadajo in vznemirjajo.

Brez prestanka me preganjajo, *

mnogi se borijo zoper mene. —

 

Na dan te hude preizkušnje, *

moj Bog, zaupam vate.

Ne bojim se jih, saj se spominjam tvoje obljube, *

kaj mi more storiti umrljivi človek! —

 

Ves dan gojijo sovražne misli, *

vse, kar delajo, je zoper mene.

Shajajo se zoper mene in prežijo v zasedi, *

zasledujejo moje stopinje in mi strežejo po življenju. —

 

Gospod, ti poznaš moje trpljenje in veš za moje solze, *

ali ni vse to zapisano v tvoji knjigi?

 

Naj zbežijo moji sovražniki, ko te kličem, *

zagotovo vem, da si z mano.

Ne bojim se, saj se spominjam tvoje obljube, *

kaj mi more storiti človek! —

 

Zavedam se obljub, ki sem jih naredil, *

moj Bog, opravil ti bom hvalne daritve.

Ti si me rešil smrti in obvaroval propada, *

še bom živel v svetlobi tvoje navzočnosti. —

Ps 56   Jutranja molitev v trpljenju

 

Usmili se me, Bog, usmili, *

popolnoma zaupam vate. 

Pod tvoje varstvo se zatekam, *

dokler vihar ne mine.

Kličem na pomoč Boga najvišjega, *

Boga, ki mi izkazuje dobrote. —

 

Naj pošlje pomoč iz nebes in me reši, *

osramoti naj moje preganjalce.

Naj mi izkaže svojo milost *

in svojo naklonjenost.

Živim sredi ljudi, ki so kakor levi, *

najraje bi me požrli.

Njih zobje so kakor sulice in puščíce, *

kakor oster meč je njihov jezik. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo.

 

Mojim nogam so nastavili zanko, *

v nevarnosti je moje življenje.

Na moji poti so skopali jamo, *

naj sami padejo vanjo.  —

 

Moje srce, o Bog, je pripravljeno, *

peti in igrati ti hočem.

Prebúdi se, moja duša; oglasite se, citre in harfa, *

prebuditi hočem jutranjo zarjo.

Gospod, hvalil te bom med narodi, *

prepeval in slavil med ljudstvi.

Do nebes sega tvoja dobrota, *

do oblakov tvoja zvestoba. —

 

O Bog, pokaži se vzvišenega nad nebesa, *

na vso zemljo razširi svoje veličastvo. —

Sklepna prošnja
Molimo. Bog naših očetov, sveta Terezija Benedikta je po tvoji previdnosti prišla do spoznanja in posnemanja tvojega križanega Sina vse do mučeniške smrti. Na njeno priprošnjo naj vsi ljudje spoznajo Kristusa Odrešenika in po njem dosežejo večno življenje.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Devica smela Stvarnika spočeti,

roditi tebe je, ki Bog si, Sveti,
pomagaj zdaj hvaležno nam zapeti
devici – mučenki.

 

Dosegla je svetnica dvojno zmago,
življenje ti je posvetila svoje drago,
krvi prelila zate zadnjo srago,
premagala svet je.

 

Junaško je prenesla bolečine
v zavesti, da trpljenje kmalu mine,
zato dosegla večne je višine
in Božje življenje.

 

Na nje priprošnjo nam odpusti grehe,
v slabosti daj moči nam in utehe,
da čisti bomo peli ti na veke
vso hvalo in slavo. Amen.

Ps 114 Zahvala

 

Ljubim Gospoda, ker me je uslišal, *

ko sem ga prosil.

Gospod se je sklonil k meni, *

kadarkoli sem ga klical. —

 

Zgrabile so me smrtne stiske, *

zašel sem v hude težave in nadloge.

Tedaj sem klical Gospoda: *

»Gospod, reši mi življenje.« —

 

Gospod je dober in pravičen, *

naš Bog je usmiljen.

Gospod varuje nebogljene, *

bil sem v nesreči in me je rešil. —

 

Umiri se, moja duša, *

Gospod je bil zame dober.

Otel mi je življenje pred smrtjo, *

obrisal solze in me obvaroval pred padcem.

Še bom živel na zemlji *

in bival v Božji bližini. —

Ps 115 Zahvala v svetišču

 

Zaupal sem v Gospoda, *

ko sem bil v največji stiski,

tudi ko sem rekel v svojem strahu: *

»Vsak človek me lahko prevara.«  —

 

Kaj naj povrnem Gospodu *

za vse dobro, kar mi je storil?

Dvignil bom zveličavni kelih *

in slavil Gospoda. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom.

V Gospodovih očeh je dragocena *

smrt njegovih svetih. —

 

Gospod, hočem ti zvesto služiti, *

vedno ostati v tvoji službi.

Rešil si me, zato te bom hvalil, *

daroval ti bom hvalno daritev. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom,

v dvorih Gospodove hiše, *

v njegovem svetem mestu. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Kratko berilo  (1 Pt 4,13–14)
Preljubi, kolikor s Kristusom trpite, se veselite, da se boste tudi v razodetju njegovega veličastva veselili in radovali. Ako vas zasramujejo zaradi Kristusovega imena, blagor vam; zakaj Duh slave in moči, Duh Božji, počiva nad vami.

Skoz veliko preizkušnjo si nas vodil, Gospod, na kraj miru.
— Skoz veliko preizkušnjo si nas vodil, Gospod, na kraj miru.

Kakor srebro v ognju si nas preizkušal.
— Skoz veliko preizkušnjo si nas vodil, Gospod, na kraj miru.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Skoz veliko preizkušnjo si nas vodil, Gospod, na kraj miru.

Odpev k Moja duša Prebivališče svetnikov je v nebeškem kraljestvu, kjer uživajo mir v Bogu na veke.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Prebivališče svetnikov je v nebeškem kraljestvu, kjer uživajo mir v Bogu na veke.

Ob tej uri je Jezus, kralj mučencev, daroval svoje življenje pri zadnji večerji in v krvavi daritvi na križu. Zahvaljujmo se mu in recimo:

Gospod, slavimo te, ker si nas ljubil do zadnjega diha, naš rešitelj, vir in zgled slehernega mučeništva.

Vse spokorjene grešnike si nagradil z večnim življenjem.

Naročil si, naj darujemo sveto kri nove in večne zaveze, prelito v odpuščanje grehov.

Po tvoji milosti smo danes mogli vztrajati v veri.

Mnoge brate in sestre si tudi danes pridružil svoji smrti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Zdrava, o nebes Kraljica,

zdrava, angelov Gospa.

Zdrava, korenina, zdrava, vrata,

iz tebe svetu luč je prisijala.

O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,

bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.