Brevir za 8. avgust 2018

SV. DOMINIK, DUHOVNIK, USTANOVITELJ DOMINIKANCEV
Obvezni god
Sv. Dominik (ok. 1170–1221). Španec po rodu, je ustanovil red »pridigarjev« ali, kakor pravimo navadno, red dominikancev in z njim odstranil iz zahodnih dežel nevarnost albižanskega krivoverstva. Umrl je 6. avgusta 1221 v Bologni v Italiji.
Skupne molitve v čast svetim pastirjem ali svetim možem: redovnikom.

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Za enega pastirja
Pobožno Kristusu zdaj vsi zapojmo,
saj dobri je pastir in kralj človeštva,
in s pesmijo vsi proslavimo njega,
ki danes goduje.

 

Za duhovnika:
Duhovniški si ogenj v njem zanetil,
poklical v službo si ga in posvetil,
da kot predstojnik svetil bi občestvu:
duhovnik na veke.

 

Pastir in vzornik bil je svoji čredi,
vsem kazal pot in reveže podpiral,
skrbel za sebi izročeno ljudstvo
kot vsem dober oče.

 

Svetnike Kristus v raju nagrajuje
in z večno jih poveličuje srečo,
naj hodimo po njihovih stopinjah
v življenju in smrti.

 

Pobožno počastimo vsi Očeta,
slavi naj Sina naša pesem vneta,
enako Svetega Duha na veke,
do kraja vse zemlje. Amen.

Ps 38   Bolnikova molitev v stiski

Sklenil sem: »Pazil bom na svoje ravnanje, *

da se ne pregrešim z jezikom.

Brzdal bom svoja usta, *

dokler je hudobnež pred mano.« —

 

Onemel sem, ostal brez besede in molčal, *

a zaman, moja bolečina še narašča.

Srce mi je začelo močneje biti, ko sem razmišljal, *

v boleči vročici sem vzkliknil:

»Gospod, daj, da spoznam svoj konec, *

koliko je mojih dni in kako kratko je moje življenje.« —

 

Glej, le nekaj dni si mi odmeril, *

kot nič v primeri s teboj je moje življenje.

Le kot dih je vsak človek, *

kot senca vsakdo premine.

Le za prazen nič se vznemirja, *

a ne ve, kdo bo pobral, kar je nakopičil. —

In zdaj, Gospod, kaj naj pričakujem? *

Samo vate zaupam.

Reši me vseh mojih grehov, *

ne daj me neumnim v zasramovanje.

Umolknil sem, še ust ne morem odpreti, *

zakaj ti si to naredil. —

 

Odvrni od mene svoje udarce, *

omagujem pod tvojo silno roko.

S kaznijo pokoriš človeka za krivdo, *

kakor molj uničuješ, kar je človeku dragoceno.

Le kakor dih je vsak človek, *

prazen nič je pred tabo. —

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

prisluhni mojemu vpitju.

Ne bodi gluh za moje solze, zakaj le gost sem pri tebi, *

popotnik, kot vsi moji očetje. 

Odvrni od mene svojo nevoljo, da se oddahnem, *

preden odidem in me ne bo več na zemlji. —

Ps 51   Zoper obrekovanje

 

Kaj se hvališ s hudobijo, *

ti brezsrčni mogočnež!

Ves čas zvijačno snuješ pogubo, *

tvoj jezik je kot ostra britev.

Bolj ljubiš hudo kakor dobro *

in laž bolj kot pošteno govorjenje.

Ljubiš varljive besede, *

o ti jezik zvijačni! —

 

Zato te bo Bog uničil za vedno, *

izgnal te bo iz doma in iztrebil izmed živih.

Pravični bodo to videli in se bali, *

lahko se bodo posmehovali:

»Tako se godi človeku, *

ki se na Boga ne ozira.

Zanaša se le na bogastvo *

in vztraja ošabno v svoji hudobiji.« —

 

Jaz pa hočem biti v Božji hiši kot zeleneča oljka, *

zaupam v Božjo dobroto na veke.

Gospod, hvalil te bom za vse, kar si storil, *

slavil bom tvoje ime v družbi tebi zvestih. —

– Božji besedi sem veroval.
– Zaupal sem v Gospoda.

 

Videl sem Gospoda stati nad oltarjem. Rekel je: »Udari vrhnji tram, da se stresejo pragovi! Razbij jih vse na njihovi glavi! In če še kdo preostane, ga z mečem umorim; niti eden izmed njih ne bo utekel, niti eden izmed njih se ne bo rešil. Ko bi se vkopali v podzemlje, jih od tam izvleče moja roka; ko bi se povzpeli v nebesa, jih od tam dol potegnem; ko bi se skrili na vrhu Karmela, jih grem iskat in jih zgrabim; ko bi se umaknili pred menoj v globočino morja, bi tam zapovedal kači, naj jih piči; ko bi šli ujeti pred svojimi sovražniki, bi zapovedal meču, da jih umori. Svoje oči sem uprl vanje, njim v nesrečo, ne v srečo.«

Gospod, Bog nad vojskami, se dotakne zemlje in ta se zamaje in vsi njeni prebivalci se zgrozijo; dvigne se vsa kakor velereka, in spet upade kot veletok Egipta. Na nebu si je zgradil svoj vzvišeni prestol, na zemljo je postavil svoj nebesni obok; vode morja pokliče in jih razliva po površini zemlje, Jahve je njegovo ime. »Mar niste v mojih očeh enaki Etiopcem, o sinovi Izraelovi? govori Gospod. Mar nisem Izraela izpeljal iz Egipta, in Filistejcev iz Kaftorja, Aramejcev iz Kira? Glej, oči Gospoda Boga so uprte v kraljestvo, z grehi obremenjeno, da ga izbriše z obličja zemlje. Vendar ne bom do kraja uničil Jakobove hiše, govori Gospod. Glej, zapovedal bom in rešetal bom Izraelovo hišo med vsemi narodi, kakor se žito trese na rešetu in noben kamenček na tla ne pade. Pod mečem umrjejo vsi grešniki mojega ljudstva, ki govore: ,Ni blizu, ne bo prišla nesreča do nas.' Tisti dan spet dvignem razpadlo Davidovo kočo, popravim razpoke, dvignem podrtine, obnovim jo, kakor je bila v nekdanjih časih, da vzamejo v posest ostanek Edoma in vse narode, ki so bili moji, govori Gospod, ki to izvršuje.

Glej, prišli bodo dnevi, govori Gospod, ko bo stopal orač tesno za žanjcem in tlačilec grozdja za sejalcem; z gora bo kapljal vinski mošt in teklo bo z vseh gričev. Obnovil bom svoje ljudstvo Izraela; pozidali bodo in naselili bodo porušena mesta, zasadili bodo vinograde in pili bodo vino, napravili bodo vrtove in uživali bodo njihov sad. Zasadil jih bom v njihovi zemlji, in nikdar več ne bodo izruvani iz zemlje, ki sem jo njim dal, govori Gospod, tvoj Bog.«

SPEV (Prim. Apd 15, 16-17.14)

Vrnil se bom, govori Gospod, in bom zopet zgradil Davidov dom, * da bodo Gospoda iskali tudi drugi ljudje in vsi pogani.

Bog je tudi izmed poganov mnoge milostno vzel za svoje ljudstvo, * da bodo Gospoda iskali tudi drugi ljudje in vsi pogani.

Sv. Dominik (ok. 1170-1221), ustanovitelj pridigarskega reda za pouk v pravi veri

 

Dominik se je tako odlikoval z zglednim življenjem in ga je prevzemala takšna gorečnost za vse, kar je božjega, da so ga upravičeno imeli za od Boga izbranega. Bil je zelo umerjenega značaja razen, če ga je pretreslo sočutje in usmiljenje. In ker veselo srce razjasni lice, je že z zunanjo dobrohotnostjo in vedrino obraza razodeval svojo notranjo blagost.

Povsod je z besedo in dejanjem nastopal kot evangeljski človek. Nihče ni bil čez dan bolj družaben in prisrčen s sobrati kot on, ponoči pa nihče bolj vztrajen v raznih načinih bedenja in molitve. Malo je govoril, razen z Bogom v molitvi, ali pa o Bogu. K temu je spodbujal tudi svoje sobrate.

Pogostoma je goreče prosil Boga, da bi mu naklonil pravo in dejavno ljubezen v skrbi in delu za duše. Menil je, da bo šele tedaj pravi Kristusov ud, ko se bo po zgledu našega Odrešenika Gospoda Jezusa, ki se je vsega daroval za naše odrešenje, tudi sam z vsemi svojimi močmi posvetil reševanju duš. V ta namen je po dolgem razmišljanju ustanovil pridigarski red.

Z besedo in pismi je često spodbujal brate tega reda, naj nenehno preučujejo staro in novo zavezo. Sam je vedno nosil s seboj Matejev evangelij in Pavlova pisma ter se vanja poglabljal, tako da jih je znal skoraj na pamet.

Dvakrat ali trikrat so ga izvolili za škofa, a je izvolitev vsakokrat odklonil. Rajši je revno živel s svojimi sobrati, kot da bi vodil kakšno škofijo. Do konca življenja je ohranil nedotaknjeno čast devištva. Želel je, da bi ga bičali in razsekali na koščke, da bi umrl za Kristusovo vero. Gregor IX. o njem takole zatrjuje: »Poznal sem moža, ki je popolnoma živel po zgledu apostolov, zato je gotovo tudi v nebesih deležen njihove slave.«

SPEV (Prim. Sir 48,1; Mal 2,6)

Dominik je bil ves vnet za zveličanje, * njegova beseda je užigala kakor ogenj.

V njegovih ustih je bil nauk resnice, na njegovih ustnicah ni bilo krivice, * njegova beseda je užigala kakor ogenj.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Odličen bil si oče in voditelj,
zato tvoj god zdaj vse slavi občestvo,
ti kot svetnik se veseliš v nebesih
ves srečen v Bogu.

 

Za duhovnika:
Skrbnó občestvo si učil in vodil,
s svetostjo lastno ga krepil in dvigal,
da Bógu bi ugajal, si se trudil
zvestó in iskreno.

Zato prav vsi te prosimo ponižno,
da se ozreš na duše zadolžene,
izprosiš naših grehov oproščenje
pri Bogu v nebesih.

 

Bogú edinemu vsa čast in hvala,
v nebesih večna slava in zahvala,
ki s svojimi zakoni modro vodi
brezmejno vesolje. Amen.

Ps 76   Spomin na Gospodova dela

 

Glasno kličem k Bogu, *

prosim ga, da bi me uslišal.

Ob dnevu svoje stiske iščem Gospoda, *

vso noč premolim in ne odneham.

Ko razglabljam o Bogu in molim, *

odklanjam vsako človeško tolažbo. —

 

Buden sem in ne morem spati, *

zbegan sem, da ne morem govoriti.

Minule dni preudarjam, *

nekdanjih let se spominjam.

Vso noč premišljujem v svojem srcu, *

razmišljam in se sprašujem: —

 

»Mar nas bo Gospod za vedno zavrgel, *

mar se ne bo več izkazal milostljivega?

Mar je njegovo usmiljenje za vedno pri kraju, *

mar je konec njegove besede za vse rodove?

Mar je Bog pozabil na svojo dobroto, *

mar se je v jezi odrekel svoji ljubezni?« —

 

Pravim: »To je moja bolečina, *

da Najvišji več ne pomaga.«

Gospod, tvojih del se spominjam, *

vedno mislim na tvoje nekdanje čudeže.

Premišljujem vsa tvoja dela, *

preudarjam tvoja čudovita dejanja. —

 

O Bog, tvoja pota so sveta; *

kdo je večji od našega Gospoda?

Ti si Bog, ki delaš čudeže, *

pokazal si med ljudstvi svojo vsemogočnost.

S svojo močjo si odrešil svoje ljudstvo, *

svoje sinove in svoje hčere. —

 

O Bog, morje te je videlo in zabučalo, *

zatrepetale so morske globine.

Oblaki so se utrgali in se ulile plohe, *

nebo je odmevalo od grmenja.

Tvoji bliski so švigali po ozračju, *

tvoje grmenje je bobnelo v viharju.

Bliski so osvetljevali zemljo, *

ves svet je trepetal in se tresel. —

 

Skozi morje je šla tvoja pot med visokimi valovi, *

a tvojih sledov nihče ni videl.

Kakor čredo si vodil svoje ljudstvo *

po Mojzesovi in Aronovi roki. —

1 Sam 2,1–10   Ponižni se radujejo v Bogu

 

Moje srce se raduje v Gospodu, *

v Bogu dvigam svojo glavo.

Zdaj se nevoščljivcem lahko smejem, *

Božje pomoči se smem veseliti.

Nihče ni svet kakor Bog in nikogar ni razen njega, *

od njega nihče ni močnejši.

Nikar v oholosti toliko ne govorite, *

opustite vsako drzno govorjenje.

Gospod vse ve, Gospod vse vidi, *

pred njim so razkrita naša dejanja. —

 

Prevzetnim lomi orožje, *

moč daje slabotnim.

Do zdaj bogati si morajo kruh služiti, *

doslej lačni pa živijo brezskrbno.

Nerodovitna se veseli potomcev, *

mati mnogih je zapuščena.

Gospod jemlje in daje življenje, *

vodi v grob in dviga iz groba.

Gospod deli uboštvo in bogastvo, *

ponižuje, pa tudi povišuje.

Iz prahu vzdigne slabotnega, *

iz blata potegne siromaka.

Posadi ga med izbrane *

in mu odkaže častno mesto. —

 

Gospodovi so stebri zemlje, *

nanje jo je trdno postavil.

Korake svojih zvestih varuje, *

hudobni pa v temi izginejo.

Z lastno močjo ne pride človek do zmage; *

strti bodo, kateri se protivijo Gospodu.

Gospod bo z neba grmel nad njimi, *

ko bo sodil vso zemljo.

Moč bo podelil svojemu kralju, *

svojega maziljenca bo povišal. —

Ps 96   Gospodovo veličastvo ob vesoljni sodbi

 

Gospod je kralj, zemlja naj se raduje, *

vesele naj se obrežja in vsi otoki.

Oblak in tema ga obdajata, *

pravičnost in pravica sta temelj njegovega prestola.

Pred njim gre ogenj *

in použiva grešnike. —

 

Njegovi bliski razsvetljujejo ozračje, *

zemlja to gleda in se trese.

Gore se topijo kakor vosek *

pred gospodarjem vesoljne zemlje.

Nebesa oznanjajo njegovo pravičnost *

in vsa ljudstva vidijo njegovo slavo. —

 

Osramočeni so vsi, ki se ponašajo z maliki, *

pred Bogom padajo na kolena.

Božje ljudstvo se veseli, ko to sliši; *

mesta in vasi se radujejo Gospodove pravičnosti.

Ti, Gospod, si vzvišen nad zemljo *

in višji kot angeli v nebesih. —

 

Vsi, ki ljubite Gospoda, sovražíte hudo, *

on varuje in rešuje življenje svojih zvestih.

Pravične bo obdala svetloba *

in veselje vse, ki so čisti v srcu.

Veselite se pravični, v Gospodu, *

njegovo večno svetost slavite. —

Kratko berilo  (Heb 13,7–9a)
Spominjajte se svojih predstojnikov, ki so vam oznanjali Božjo besedo; glejte konec njih življenja in ravnajte se po njihovi veri. Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke. Različnim tujim naukom se ne dajte zapeljati.

Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Podnevi in ponoči naj oznanjajo tvojo slavo.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil si jih, Gospod, za varuhe svoje Cerkve.

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Ne boste govorili vi, ampak v vas bo govoril Duh nebeškega Očeta.

Kristusa, dobrega pastirja, ki je dal življenje za svoje ovce, hvalímo in ga prosímo:

V svetih pastirjih si razodeval svoje usmiljenje in ljubezen,

– izkazuj nam še naprej po njih svojo dobroto.

Po svojih namestnikih še zdaj izvršuješ svojo učiteljsko in pastirsko službo,

– ne nehaj nas ti sam po njih voditi.

Po svojih svetih pastirjih, ki si jih postavil v službo svojemu ljudstvu, si ti sam naš dušni in telesni zdravnik,

– ne nehaj nam dajati delivcev Božjega življenja.

Svoje ljudstvo si poučeval z modrostjo in ljubeznijo svetnikov,

– po naših pastirjih nas nenehno vzgajaj k svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,57–64  (VIII)  Hvala Božji postavi

 

Sklenil sem, da bom spolnjeval tvoje zapovedi, *

Gospod, to je moj delež.

Z vsem srcem te prosim, *

usmili se me po svoji obljubi.

Svoja pota preudarjam, *

uravnavam jih po tvojih besedah.

Hitim in se ne obotavljam, *

ko spolnjujem tvoje ukaze. —

 

Grešniki me zvijačno zapeljujejo, *

a ne pozabljam tvoje postave.

Sredi noči vstajam, da te hvalim *

zaradi tvojih pravičnih sklepov. —

 

Prijatelj sem z vsemi, ki te spoštujejo *

in spolnjujejo tvoje zapovedi.

Gospod, zemlja je polna tvoje dobrote, *

úči me svoje postave. —

Ps 54,2–15.17–24  Tožba zoper nezvestega prijatelja

O Bog, poslušaj mojo molitev, *

ne umikaj se moji prošnji.

Ozri se name in me usliši, *

ne najdem utehe svoji bolečini.

Ko sovražnik vpije in grešnik preklinja, *

se bojim in trepečem.

Nesreče se kar zgrinjajo name, *

z vso silo me dušijo.

Moje srce je zbegano, *

mučijo me smrtne bolečine.

Strah in trepet prihajata nadme *

in groza me prevzema. —

 

O, ko bi imel peruti, *

kot golob bi odletel in se umiril.

Nekam daleč bi pobegnil, *

ostal bi v samoti.

Hitro bi si poiskal zavetje *

pred viharjem in nevihto. —

 

Gospod, razkrôpi sovražnike in zmešaj jim jezike, *

prepir in nasilje so zasejali med nami.

Noč in dan na nas prežijo, *

širijo zvijačo in prevaro.

Zločini se dogajajo po naših cestah, *

krivice in nasilja je polna dežela. —

Če bi me sramotil neprijatelj, *

bi pač prenašal.

Če bi mi nasprotoval sovražnik, *

bi se mu izognil.

Toda to si naredil ti, moj prijatelj, *

moj tovariš in zaupnik.

Kako prijetna je bila najina družba, *

skupaj sva hodila k Božji službi. —

 

Za pomoč se bom obrnil k Bogu *

in Gospod me bo rešil.

Zjutraj, opoldne in zvečer bom zaupljivo molil *

in Bog me bo uslišal.

Obvaroval me bo pred sovražniki, *

osvobodil me bo mnogih napadalcev.

Bog, ki kraljuje na veke, me bo uslišal *

in jih bo ponižal. —

 

Kršijo premirje, ki so ga sklenili, *

prav nič se Boga ne bojijo.

Izdajajo svoje zaveznike, *

prelamljajo dogovore.

Prijaznosti so polna njihova usta, *

a njih srce je željno boja.

Njihove besede so lepe na zunaj, *

za njimi pa se skrivajo nabrušeni meči. —

 

Prelôži svojo skrb na Gospoda, on te bo podpiral, *

nikdar ne bo pustil, da bi pravični omahnil.

 

Gospod, ti boš prevzetne kmalu pahnil v jamo pogube, *

zame pa boš neomajno zaupanje. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Božji mož, kreposti zgled,
naj pesem naša te slavi,
saj s tem proslavljamo Boga,
ki te je z milostmi obdal.

 

Predobri večni je Pastir
z Očetom spravil nas ljudi,
zavezo z nami obnovíl,
ki nam prinaša večni mir.

 

Izbrala Božja je modrost
še tebe za služabnika,
da Božjo bi razširjal čast
in nas privedel kdaj v nebo.

 

Za duhovnika:
Prejel si službo od Boga
pastirja in duhovnika,
da z deli in besedami
učil bi, posvetíl ljudi.

Trojico sveto mólimo,
ki te s častjo je venčala
in z vso nebeško radostjo,
ker služil zvest si ji vse dni. Amen.

Ps 61   Zaupanje v Boga – mir v Bogu

 

Le v Bogu se spočije moja duša, *

samo on je moja uteha.

On je moja obramba, moja rešitev in zavetje, *

zato nikoli ne omahnem. —

 

Doklej se bodo vsi zaganjali vame, ubogega človeka, *

da bi me podrli kot razpadajoče zidovje?

Radi bi me strmoglavili, laž jim je v veselje, *

v obraz se mi dobrikajo, a za hrbtom me preklinjajo.  —

 

Samo v Bogu se spočije moja duša, *

dal mi bo, kar pričakujem.

On je moj Bog, rešitev in zavetje, *

zato ne omahnem. —

 

Bog je moja rešitev in moja slava, *

moja moč in moje pribežališče.

Vsak čas zaupaj vanj, o Božje ljudstvo, *

vsi mu odprite svoja srca. —

 

Na Božji tehtnici so vsi enaki, nizki in visoki, *

lažji kot dih so vsi skupaj.

 

Ne zaupajte v nasilje, *

na svojo moč se ne zanašajte.

Če se množi vaše bogastvo, *

nanj srca ne navezujte. 

Sam Bog je rekel, ponovno sem slišal: *

»Bog je močan in usmiljen.

Gospod je pravičen, *

vsakemu povrne po njegovih delih.« —

Ps 66   Gospoda naj slavijo vsi narodi

 

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in vodiš po pravici. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi. —

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

Kratko berilo  (1 Pt 5,1–4)
Starešine med vami prosim, jaz, ki sem sam tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in tudi sodeležnik njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pazite nanjo, ne prisiljeno, marveč radovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, marveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad svojimi deleži gospodovali, marveč kakor vzor čredi; in ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.

Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Vse žrtvuje za svoje brate in sestre.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času.

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

To je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino, da ji dá hrano ob pravem času.

Hvala ti, Kristus, dobri pastir, da si me pripeljal v svojo slavo. Naj bo z menoj v tvojem kraljestvu tudi ljudstvo, ki si mi ga zaupal.

Kristus je postal veliki duhovnik za ljudi v vsem, kar se nanaša na Boga. Slavímo ga, kot je prav, in ponižno ga prosímo:

Svojo Cerkev si čudovito proslavil s svetimi in odličnimi voditelji,

– naj krščansko družino vedno vodijo modri in plemeniti ljudje.

Svojemu ljudstvu si odpuščal grehe, kadar so sveti pastirji kakor Mojzes molili zanj,

– po njih priprošnji prenavljaj svojo Cerkev z nenehnim očiščevanjem.

Svete pastirje si izbral iz svojega ljudstva, jih posvečeval ter napolnjeval s Svetim Duhom,

– daj svojega Duha tudi vsem voditeljem ljudstva.

V tebi imajo svoj delež apostoli in njihovi nasledniki,

– naj se ne izgubi nobeden, ki je bil odkupljen s tvojo krvjo.

Po pastirjih Cerkve stojiš ob strani svojim vernikom, da bi jih nihče ne iztrgal iz tvoje roke,

– reši vse rajne, saj si daroval zanje svoje življenje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Ps 129 Iz globočine kličem

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.