Brevir za 9. januar 2019

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Pesem
Ko modri Dete vidijo,
se vdano mu poklonijo,
kadilo, miro in zlato
spoštljivo mu darujejo.

 

Bogu velja kadila vonj,
in Kralju večnosti zlato,
nam trpka mira govori,
da Sin človekov umrl bo.

 

Si večji od velikih mest,
edini, Betlehem, izbran,
da v tebi se rodil je Bog,
ki pravi človek je postal.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki ljudstvom razodevaš se,
z Očetom, Duhom vzvišenim
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 38   Bolnikova molitev v stiski

Sklenil sem: »Pazil bom na svoje ravnanje, *

da se ne pregrešim z jezikom.

Brzdal bom svoja usta, *

dokler je hudobnež pred mano.« —

 

Onemel sem, ostal brez besede in molčal, *

a zaman, moja bolečina še narašča.

Srce mi je začelo močneje biti, ko sem razmišljal, *

v boleči vročici sem vzkliknil:

»Gospod, daj, da spoznam svoj konec, *

koliko je mojih dni in kako kratko je moje življenje.« —

 

Glej, le nekaj dni si mi odmeril, *

kot nič v primeri s teboj je moje življenje.

Le kot dih je vsak človek, *

kot senca vsakdo premine.

Le za prazen nič se vznemirja, *

a ne ve, kdo bo pobral, kar je nakopičil. —

In zdaj, Gospod, kaj naj pričakujem? *

Samo vate zaupam.

Reši me vseh mojih grehov, *

ne daj me neumnim v zasramovanje.

Umolknil sem, še ust ne morem odpreti, *

zakaj ti si to naredil. —

 

Odvrni od mene svoje udarce, *

omagujem pod tvojo silno roko.

S kaznijo pokoriš človeka za krivdo, *

kakor molj uničuješ, kar je človeku dragoceno.

Le kakor dih je vsak človek, *

prazen nič je pred tabo. —

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

prisluhni mojemu vpitju.

Ne bodi gluh za moje solze, zakaj le gost sem pri tebi, *

popotnik, kot vsi moji očetje. 

Odvrni od mene svojo nevoljo, da se oddahnem, *

preden odidem in me ne bo več na zemlji. —

Ps 51   Zoper obrekovanje

 

Kaj se hvališ s hudobijo, *

ti brezsrčni mogočnež!

Ves čas zvijačno snuješ pogubo, *

tvoj jezik je kot ostra britev.

Bolj ljubiš hudo kakor dobro *

in laž bolj kot pošteno govorjenje.

Ljubiš varljive besede, *

o ti jezik zvijačni! —

 

Zato te bo Bog uničil za vedno, *

izgnal te bo iz doma in iztrebil izmed živih.

Pravični bodo to videli in se bali, *

lahko se bodo posmehovali:

»Tako se godi človeku, *

ki se na Boga ne ozira.

Zanaša se le na bogastvo *

in vztraja ošabno v svoji hudobiji.« —

 

Jaz pa hočem biti v Božji hiši kot zeleneča oljka, *

zaupam v Božjo dobroto na veke.

Gospod, hvalil te bom za vse, kar si storil, *

slavil bom tvoje ime v družbi tebi zvestih. —

- Gospod nas bo učil svojih potov,

- hodili bomo po njegovih stezah.

 

Milosti Gospodove bom slavil, slavna Gospodova dela, za vse, kar nam je storil Gospod, in za veliko dobroto Izraelovi hiši, ki nam jo je izkazal po svojem usmiljenju in po obilnosti svojih milosti.

Rekel je: »Saj so moje ljudstvo, sinovi, ki ne postanejo nezvesti.« In postal jim je rešitelj v vsej njihovi stiski. Ne poslanec in ne angel, temveč njegovo obličje jih je rešilo. V svoji ljubezni in prizanesljivosti jih je odkupil. Vzdignil jih je in jih nosil vse dni davnine.

Oni pa so bili nepokorni in so žalili njegovega svetega duha. Zato se jim je spremenil v sovražnika, sam se je bojeval proti njim.

Tedaj so se spomnili dni davnine, njegovega služabnika Mojzesa: »Kje je ta, ki je rešil iz vode Nila pastirja njegove črede? Kje je ta, ki je dal v njegovo notranjost svojega svetega duha, ki je vodil ob Mojzesovi desnici njegovo veličastno ramo, ki je razdelil vode pred njimi, da bi si ime ovekovečil, ki jih je vodil skozi vodne globine kakor konja v pustinji da se niso spotaknili?« Kakor živino, ki stopa v dolino, jih je vodil Gospodov duh k počitku. Tako si vodil svoje ljudstvo, da si napraviš slavno ime.

Ozri se z nebes in glej iz svojega svetega in veličastnega prebivališča! Kje je tvoja gorečnost in tvoja moč, nagib tvojega srca in tvoje usmiljenje? Pred menoj se je ustavilo.

Saj si ti naš oče! Zakaj Abraham ne ve za nas in Izrael nas ne pozna. Ti, Gospod, si naš oče. »Naš odkupitelj od davnine« ti je ime.

Zakaj si pustil, Gospod, da smo zašli s tvojih potov, zakrknil nam srce, da se te ne bojimo? Vrni se, zaradi rodov, ki so tvoja posest! Zakaj so brezbožni zasramovali tvoj tempelj, naši nasprotniki poteptali tvoje svetišče? Postali smo kakor tisti, ki jim že zdavnaj nisi vladal, ki se niso imenovali po tvojem imenu.

O da bi predrl nebesa in stopil dol, da bi pred tabo zadrhtele gore!

SPEV (Iz 63, 19; 64, 1; 59, 11)

Gospod, postali smo kakor tisti, ki jim že zdavnaj nisi vladal in ki se niso imenovali po tvojem imenu. * Odpro naj se nebesa in pridi med nas.

Čakali smo pravico, a je ni, čakali smo rešitev, a je daleč od nas. * Odpro naj se nebesa in pridi med nas.

Sv. Proklus (+ ok. 446), patriarh v Carigradu, borec zoper nestorijanstvo, sodelavec sv. Cirila Aleksandrijskega

 

Kristus se je razodel svetu in uredil neurejeni svet, olepšal ga je in razvedril. Vzel je nase greh sveta in premagal sovražnika sveta. Posvetil je izvire voda in razsvetlil duše ljudi. Čudovita dela je povezal s še večjimi čudeži.

Danes namreč sta si zemlja in morje razdelila Odrešenikovo milost in vesoljni svet je vzkipel od radosti. Današnji dan je bogatejši na čudežih kakor sam božič. V proslavljanju Odrešenikovega rojstva se je razveselila zemlja, ko je v jaslih gledala Gospoda vsega; na današnjo slovesnost razodetja Boga pa se je vzburkalo morje: vzradostilo se je pač, ker je po reki Jordanu postalo deležno blagoslova posvečenja. O božiču je očem ljudi bilo vidno dete, ki je s svojo majhnostjo kazalo na našo nepopolnost, na današnji dan pa nastopa zrel mož in zagonetno odkriva našim očem popolnega Sina rojenega iz popolnega Očeta. Zadnjič se je večni Kralj oblekel s človeškim oblačilom, danes pa se Izvir obdaja z reko.

Pridite torej in strmeč občudujte čudeže: Sonce pravičnosti umito v Jordanu, Ogenj potopljen v vodi in Bog na neki način posvečen po človeku. Danes vse stvarstvo prepeva slavospev: Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu. Blagoslovljen, ki venomer prihaja, saj ni tokrat prišel prvikrat.

Kdo je ta, ki prihaja? Povej odkrito, blaženi David: Bog je Gospod, on nas razsvetljuje. Apostol Pavel soglaša s prerokom Davidom, ko pravi: Razodela se je božja milost vsem ljudem in uči nas. Ne le nekaterim, marveč vsem: vsem namreč, Judom prav tako kakor Grkom po krstu podarja odrešenje, pred vse postavlja splošen dar krsta.

Pridite, glejte čudoviti in novi potop, izvrstnejši in silnejši od onega v Noetovih dneh. Ondi je vodovje potopa usmrtilo človeški rod, tukaj pa krstna voda po krščenem Jezusu mrtve obuja k življenju. Ondi je golob v kljunu prinesel oljčno vejico in s tem znamenjem nakazal prijeten vonj, izhajajoč iz Jezusa Kristusa; tukaj je prihod Svetega Duha v podobi goloba razodel usmiljenega Gospoda.

Danes se nam je razodela Luč od Luči, božji Sin, ki ga je Janez krstil v reki Jordan. * Rodila ga je Devica Marija.

Nad njim so se odprla nebesa in Oče je pričal za svojega Sina. * Rodila ga je Devica Marija.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem
Kdorkoli iščeš Kristusa,
povzdigni kvišku svoj pogled,
zagledal tam boš znamenje,
svit veličastva Božjega.

 

Od vzhoda, kjer je luč doma,
kjer sonce vzhaja dan na dan,
so trije modri k nam prišli,
kot vodil jih je zvezde sij.

 

Le kdo tako mogočen je,
se modri zdaj sprašujejo,
da mu pokorne zvezde so
in služi vzvišeno nebo?

 

To kralj je narodov sveta,
kralj judovskega naroda,
o njem obljubo Abraham
prejel je in ves rod njegov.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki ljudstvom razodevaš se,
z Očetom, Duhom vzvišenim
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 76   Spomin na Gospodova dela

 

Glasno kličem k Bogu, *

prosim ga, da bi me uslišal.

Ob dnevu svoje stiske iščem Gospoda, *

vso noč premolim in ne odneham.

Ko razglabljam o Bogu in molim, *

odklanjam vsako človeško tolažbo. —

 

Buden sem in ne morem spati, *

zbegan sem, da ne morem govoriti.

Minule dni preudarjam, *

nekdanjih let se spominjam.

Vso noč premišljujem v svojem srcu, *

razmišljam in se sprašujem: —

 

»Mar nas bo Gospod za vedno zavrgel, *

mar se ne bo več izkazal milostljivega?

Mar je njegovo usmiljenje za vedno pri kraju, *

mar je konec njegove besede za vse rodove?

Mar je Bog pozabil na svojo dobroto, *

mar se je v jezi odrekel svoji ljubezni?« —

 

Pravim: »To je moja bolečina, *

da Najvišji več ne pomaga.«

Gospod, tvojih del se spominjam, *

vedno mislim na tvoje nekdanje čudeže.

Premišljujem vsa tvoja dela, *

preudarjam tvoja čudovita dejanja. —

 

O Bog, tvoja pota so sveta; *

kdo je večji od našega Gospoda?

Ti si Bog, ki delaš čudeže, *

pokazal si med ljudstvi svojo vsemogočnost.

S svojo močjo si odrešil svoje ljudstvo, *

svoje sinove in svoje hčere. —

 

O Bog, morje te je videlo in zabučalo, *

zatrepetale so morske globine.

Oblaki so se utrgali in se ulile plohe, *

nebo je odmevalo od grmenja.

Tvoji bliski so švigali po ozračju, *

tvoje grmenje je bobnelo v viharju.

Bliski so osvetljevali zemljo, *

ves svet je trepetal in se tresel. —

 

Skozi morje je šla tvoja pot med visokimi valovi, *

a tvojih sledov nihče ni videl.

Kakor čredo si vodil svoje ljudstvo *

po Mojzesovi in Aronovi roki. —

1 Sam 2,1–10   Ponižni se radujejo v Bogu

 

Moje srce se raduje v Gospodu, *

v Bogu dvigam svojo glavo.

Zdaj se nevoščljivcem lahko smejem, *

Božje pomoči se smem veseliti.

Nihče ni svet kakor Bog in nikogar ni razen njega, *

od njega nihče ni močnejši.

Nikar v oholosti toliko ne govorite, *

opustite vsako drzno govorjenje.

Gospod vse ve, Gospod vse vidi, *

pred njim so razkrita naša dejanja. —

 

Prevzetnim lomi orožje, *

moč daje slabotnim.

Do zdaj bogati si morajo kruh služiti, *

doslej lačni pa živijo brezskrbno.

Nerodovitna se veseli potomcev, *

mati mnogih je zapuščena.

Gospod jemlje in daje življenje, *

vodi v grob in dviga iz groba.

Gospod deli uboštvo in bogastvo, *

ponižuje, pa tudi povišuje.

Iz prahu vzdigne slabotnega, *

iz blata potegne siromaka.

Posadi ga med izbrane *

in mu odkaže častno mesto. —

 

Gospodovi so stebri zemlje, *

nanje jo je trdno postavil.

Korake svojih zvestih varuje, *

hudobni pa v temi izginejo.

Z lastno močjo ne pride človek do zmage; *

strti bodo, kateri se protivijo Gospodu.

Gospod bo z neba grmel nad njimi, *

ko bo sodil vso zemljo.

Moč bo podelil svojemu kralju, *

svojega maziljenca bo povišal. —

Ps 96   Gospodovo veličastvo ob vesoljni sodbi

 

Gospod je kralj, zemlja naj se raduje, *

vesele naj se obrežja in vsi otoki.

Oblak in tema ga obdajata, *

pravičnost in pravica sta temelj njegovega prestola.

Pred njim gre ogenj *

in použiva grešnike. —

 

Njegovi bliski razsvetljujejo ozračje, *

zemlja to gleda in se trese.

Gore se topijo kakor vosek *

pred gospodarjem vesoljne zemlje.

Nebesa oznanjajo njegovo pravičnost *

in vsa ljudstva vidijo njegovo slavo. —

 

Osramočeni so vsi, ki se ponašajo z maliki, *

pred Bogom padajo na kolena.

Božje ljudstvo se veseli, ko to sliši; *

mesta in vasi se radujejo Gospodove pravičnosti.

Ti, Gospod, si vzvišen nad zemljo *

in višji kot angeli v nebesih. —

 

Vsi, ki ljubite Gospoda, sovražíte hudo, *

on varuje in rešuje življenje svojih zvestih.

Pravične bo obdala svetloba *

in veselje vse, ki so čisti v srcu.

Veselite se pravični, v Gospodu, *

njegovo večno svetost slavite. —

Vsi vladarji zemlje ga bodo častili.
— Vsi vladarji zemlje ga bodo častili.

Vsa ljudstva mu bodo služila.
— Vsi vladarji zemlje ga bodo častili.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Vsi vladarji zemlje ga bodo častili.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Jezus, večna Beseda, rojen iz Očeta, ob dopolnitvi časov si se učlovečil in postal nebogljeno dete, veseli ti vzklikamo:

Sin živega Boga, preden je bil svet, si ti, in prišel si na zemljo odrešit ljudi,

– pomagaj nam, da bomo pričevali za evangelij.

Jezus, sonce pravice, prišel si od Očeta in razsvetlil ves svet,

– razsvetli vse, ki tavajo v smrtni senci.

Jezus, bil si otrok in si ležal v jaslih,

– obnovi v nas otroško preprostost.

Jezus, postal si nam živi kruh večnega življenja,

– razsvetli nas s skrivnostjo Rešnjega telesa.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla
in kliče nas, da iz srca
Gospoda, našega Boga
častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik
se je kot Jagnje daroval,
na križu večne slave sij
vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč
je zatemnila svetli dan,
o da prevzela tudi nas
bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,57–64  (VIII)  Hvala Božji postavi

 

Sklenil sem, da bom spolnjeval tvoje zapovedi, *

Gospod, to je moj delež.

Z vsem srcem te prosim, *

usmili se me po svoji obljubi.

Svoja pota preudarjam, *

uravnavam jih po tvojih besedah.

Hitim in se ne obotavljam, *

ko spolnjujem tvoje ukaze. —

 

Grešniki me zvijačno zapeljujejo, *

a ne pozabljam tvoje postave.

Sredi noči vstajam, da te hvalim *

zaradi tvojih pravičnih sklepov. —

 

Prijatelj sem z vsemi, ki te spoštujejo *

in spolnjujejo tvoje zapovedi.

Gospod, zemlja je polna tvoje dobrote, *

úči me svoje postave. —

Ps 54,2–15.17–24  Tožba zoper nezvestega prijatelja

O Bog, poslušaj mojo molitev, *

ne umikaj se moji prošnji.

Ozri se name in me usliši, *

ne najdem utehe svoji bolečini.

Ko sovražnik vpije in grešnik preklinja, *

se bojim in trepečem.

Nesreče se kar zgrinjajo name, *

z vso silo me dušijo.

Moje srce je zbegano, *

mučijo me smrtne bolečine.

Strah in trepet prihajata nadme *

in groza me prevzema. —

 

O, ko bi imel peruti, *

kot golob bi odletel in se umiril.

Nekam daleč bi pobegnil, *

ostal bi v samoti.

Hitro bi si poiskal zavetje *

pred viharjem in nevihto. —

 

Gospod, razkrôpi sovražnike in zmešaj jim jezike, *

prepir in nasilje so zasejali med nami.

Noč in dan na nas prežijo, *

širijo zvijačo in prevaro.

Zločini se dogajajo po naših cestah, *

krivice in nasilja je polna dežela. —

Če bi me sramotil neprijatelj, *

bi pač prenašal.

Če bi mi nasprotoval sovražnik, *

bi se mu izognil.

Toda to si naredil ti, moj prijatelj, *

moj tovariš in zaupnik.

Kako prijetna je bila najina družba, *

skupaj sva hodila k Božji službi. —

 

Za pomoč se bom obrnil k Bogu *

in Gospod me bo rešil.

Zjutraj, opoldne in zvečer bom zaupljivo molil *

in Bog me bo uslišal.

Obvaroval me bo pred sovražniki, *

osvobodil me bo mnogih napadalcev.

Bog, ki kraljuje na veke, me bo uslišal *

in jih bo ponižal. —

 

Kršijo premirje, ki so ga sklenili, *

prav nič se Boga ne bojijo.

Izdajajo svoje zaveznike, *

prelamljajo dogovore.

Prijaznosti so polna njihova usta, *

a njih srce je željno boja.

Njihove besede so lepe na zunaj, *

za njimi pa se skrivajo nabrušeni meči. —

 

Prelôži svojo skrb na Gospoda, on te bo podpiral, *

nikdar ne bo pustil, da bi pravični omahnil.

 

Gospod, ti boš prevzetne kmalu pahnil v jamo pogube, *

zame pa boš neomajno zaupanje. —

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, ti razsvetljuješ vse narode. Nakloni nam trajen mir in nas razsvetljuj s svojo lučjo, kakor si razsvetljeval naše očete.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem
Ti, kralj Herod, kaj trepetaš,
zakaj bojiš se Kristusa?
Ne bo ti svetne krone vzel,
kraljestvo Božje daje nam.

 

Zagledali na Jutrovem
so modri zvezdo, šli za njo,
z nje lučjo Luč poiščejo,
Boga z darovi počaste.

 

V valove bistre Jordana
stopilo Božje Jagnje je
in v krstu nam izmilo greh,
ki samo ga imelo ni.

 

Nov čudež v Kani se zgodi,
se voda v vino spremeni,
ko Sin na prošnjo Matere
pokaže svojo Božjo moč.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki ljudstvom razodevaš se,
z Očetom, Duhom vzvišenim
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 61   Zaupanje v Boga – mir v Bogu

 

Le v Bogu se spočije moja duša, *

samo on je moja uteha.

On je moja obramba, moja rešitev in zavetje, *

zato nikoli ne omahnem. —

 

Doklej se bodo vsi zaganjali vame, ubogega človeka, *

da bi me podrli kot razpadajoče zidovje?

Radi bi me strmoglavili, laž jim je v veselje, *

v obraz se mi dobrikajo, a za hrbtom me preklinjajo.  —

 

Samo v Bogu se spočije moja duša, *

dal mi bo, kar pričakujem.

On je moj Bog, rešitev in zavetje, *

zato ne omahnem. —

 

Bog je moja rešitev in moja slava, *

moja moč in moje pribežališče.

Vsak čas zaupaj vanj, o Božje ljudstvo, *

vsi mu odprite svoja srca. —

 

Na Božji tehtnici so vsi enaki, nizki in visoki, *

lažji kot dih so vsi skupaj.

 

Ne zaupajte v nasilje, *

na svojo moč se ne zanašajte.

Če se množi vaše bogastvo, *

nanj srca ne navezujte. 

Sam Bog je rekel, ponovno sem slišal: *

»Bog je močan in usmiljen.

Gospod je pravičen, *

vsakemu povrne po njegovih delih.« —

Ps 66   Gospoda naj slavijo vsi narodi

 

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in vodiš po pravici. —

 

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi. —

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

V njem bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje.
— V njem bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje.

Vsi narodi ga bodo slavili.
— V njem bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V njem bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Zahvalimo se Kristusu, Božji Besedi, ki je prišel izbrisat naše grehe. Prežeti s to resnico mu vzklikajmo:

Večni duhovnik, z učlovečenjem si začel najpopolnejše Božje češčenje,

– daj, da bo tvoja Cerkev združila vse ljudi v tem bogoslužju.

Dušni in telesni zdravnik, obiskal si nas vse, ki smo bolni,

– ozdravi in okrepi vse bolnike,

S svojim rojstvom si vsem prinesel veselje,

– pomagaj ubogim in grešnim, da se bodo veselili v tebi.

Mogočni kralj, zdrobil si okove stare sužnosti,

– pomagaj beguncem in osvobodi jetnike.

S svojim prihodom si nam odprl nebeška vrata,

– naj skoz nje stopijo v slavo vsi naši rajni.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Ps 129 Iz globočine kličem

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Zdrava, o nebes Kraljica,

zdrava, angelov Gospa.

Zdrava, korenina, zdrava, vrata,

iz tebe svetu luč je prisijala.

O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,

bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.