Brevir za 7. avgust 2018

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Že čas je, da zbudimo se iz sna,
da naši psalmi počaste Boga
in pojemo Gospodu iz srca
hvaležnega.

 

Nekoč bi radi, najsvetejši Kralj,
bili pri tebi z vsemi svetimi,
te večno gledali iz oči v oči
presrečni vsi.

 

Trojica sveta in skrivnostna vsa,
Bog Oče, Sin in Sveti Duh,
časti, slavi, te moli zemlja vsa
na vekomaj. Amen.

 

Nakloni nam, o Bog, kar prosimo,
saj tvoje je srce usmiljeno,
zato vsi trdno vate upamo
služabniki.

 

Dobrotno se ozri na nas z neba,
preženi mrak iz našega srca
in daj, da luč postanemo sveta
in zemlje sol.

 

Odpusti zdaj, izmij nam krivdo vso
in reši nas vse naše mlačnosti,
pomagaj nam in dvigni nas z roko
usmiljeno.

 

Naj tebi, Oče, večna slava bo
in Sinu tvojemu edinemu
in Duhu Tolažniku vsa oblast
na vekomaj. Amen.

Ps 36   Usoda dobrih in hudobnih

Ne vznemirjaj se zaradi hudobnih, *

ne zavidaj hudodelcem.

Posušili se bodo naglo kakor trava, *

zveneli bodo kakor mlado zelenje. —

 

Upaj v Gospoda in delaj dobro, *

da boš varno živel v domači deželi.

Vesêli se v Gospodu, *

izpolnil ti bo vse želje. —

 

Izroči svojo pot Gospodu, *

upaj vanj in skrbel bo zate.

Dal bo, da kakor luč zasije tvoja pravičnost *

in tvoja pravica kakor sonce opoldne. —

 

Pomiri se v Gospodu in vanj zaupaj, *

ne razburjaj se, če malopridnež uspeva.

Nehaj se jeziti in premagaj togoto, *

nikar se ne srdi, da te jeza v greh ne zavede. —

 

Hudobneži bodo iztrebljeni, *

kateri pa v Gospoda zaupajo, bodo deželo posedli.

Še malo in ne bo več grešnika, *

iskal boš njegov prostor, pa ga ne boš našel.

Krotki bodo deželo posedli *

in mir uživali v obilju. —

Grešnik pripravlja hudo pravičnemu, *

z zobmi škriplje zoper njega.

Gospod pa se mu posmehuje, *

ker ve, da je blizu dan njegovega konca. —

 

Grešniki izdirajo meče *

in napenjajo svoje loke,

hočejo pobiti siromaka *

in pomoriti tiste, ki hodijo po pravi poti.

A njih meč se bo zadrl v njih lastna srca, *

zdrobili se bodo njihovi loki. —

 

Bolje je malo, kar ima pravični, *

kakor veliko bogastvo hudobnih.

Hudobni bodo svojo moč izgubili, *

pravične pa Gospod podpira. —

 

Gospod skrbi za življenje poštenih, *

njih dediščina ostane na veke.

Ne bodo osramočeni v času nesreče, *

ne bodo stradali v dnevih lakote. —

 

Grešniki zvenejo kakor cvetje na polju, *

kakor dim izginejo Božji sovražniki.

Krivični jemlje na posodo in ne vrača, *

pravični pa je usmiljen in radodaren. —

 

Od Boga blagoslovljeni bodo deželo posedli, *

od Boga prekleti bodo pokončani.

Gospod utrjuje pravičnemu človeku korake *

in ga vodi varno do cilja.

Ne obleži, četudi pade, *

ker ga Gospod drži za roko. —

 

Od mladih let še nisem doživel, *

da bi bil zapuščen pravični.

Postaral sem se, a še nisem videl, *

da bi njegovi otroci prosili kruha.

Vedno je usmiljen in rad posoja, *

njegovi potomci so blagoslovljeni. —

 

Ogibaj se hudega in delaj dobro, *

pa boš ostal na veke.

Gospod ljubi pravičnost *

in ne zapusti svojih zvestih.

Nepošteni bodo uničeni, *

izginil bo zarod brezbožnih.

Pravični bodo posedli deželo *

in v njej prebivali na veke. —

Pravični govori modro, *

vse, kar pove, je resnica.

Božji zakon nosi v svojem srcu, *

zato ne zaide na kriva pota.

Hudobni sicer nanj prežijo *

in mu strežejo po življenju.

Toda Gospod ga ne pusti v njihovi roki, *

varuje ga pred obsodbo. —

 

Zaupaj v Gospoda *

in spolnjuj njegove zapovedi.

Povišal te bo, da boš posedel deželo *

in videl ponižanje grešnikov.

Videl sem hudobneža, kako je bil prevzeten, *

kakor košato drevo se je šopiril.

Toda ni ga bilo več, ko sem spet prišel mimo; *

iskal sem ga, pa ga nisem našel. —

 

Žívi pošteno, išči pravico, *

kdor ljubi mir, ima veselo bodočnost.

Grešniki pa bodo zavrženi, *

iztrebljeno bo potomstvo hudobnih.

Pravičnim pride rešitev od Gospoda, *

ki je njih pribežališče ob času stiske.

Gospod jim pomaga in jih rešuje zlobnežev, *

osvobaja jih, ker se k njemu zatekajo. —

– Nauči me dobrote, modrosti in vednosti,
– saj verujem v tvoje zapovedi.

 

To mi je dal videti Gospod Bog: Glej, nastal je roj kobilic, v času, ko je začela poganjati otava, namreč trava, ki požene po kraljevi košnji. Ko so kobilice požrle skoraj vse zelenje polja, sem rekel: »Gospod Bog, prosim, odpusti! Kako bo Jakob obstal? Je že tako majhen!« Gospodu je bilo žal. »Ne bo se zgodilo,« je rekel Gospod. Še mi je dal videti Gospod Bog: Glej, Gospod Bog je poklical velik ogenj, ki naj požre veliko brezno. In je že požrl del kopnega. Tedaj sem dejal: »Gospod Bog, prosim, odnehaj! Kako bo Jakob obstal? Je že tako majhen!« Gospodu je bilo žal. »Tudi to se ne bo zgodilo,« je rekel Gospod Bog. Zopet mi je dal videti Gospod Bog: Glej, Gospod je stal ob zidu in je držal v roki svinčnico. Gospod mi je rekel: »Kaj vidiš, Amos?« Odgovoril sem: »Svinčnico.« Gospod mi pravi: »Glej, svinčnico nastavim po sredi svojega ljudstva, Izraela. Odslej mu ne bom več prizanašal. Opustošene bodo Izakove višave in razdejana bodo Izraelova svetišča, in z mečem se dvignem zoper Jeroboamovo hišo.«

Tedaj je poslal Amasija, duhovnik v Betelu, sporočilo Jeroboamu, izraelskemu kralju: »Amos snuje zoper tebe zaroto sredi Izraelove hiše; dežela ne more več prenašati vsega njegovega govorjenja. Zakaj Amos pravi: ›Jeroboam umrje po meču in Izrael bo izgnan daleč iz svoje dežele.‹

Potem veli Amasija Amosu: »Ti, videc, izgubi se! Beži v deželo Judovo! Tam jej svoj kruh in tam prerokuj! V Betelu pa odslej ne smeš več prerokovati, zakaj to je kraljevsko svetišče in kraljevska prestolnica!«

Amos je odgovoril Amasiju: »Nisem bil ne prerok ne sin preroka; bil sem pastir in sem gojil smokve. Gospod me je vzel, ko sem hodil za čredo, in mi je rekel: ›Pojdi, prerokuj mojemu ljudstvu Izraelu!‹ In sedaj poslušaj Gospodovo besedo: ›Ti praviš: 'ne smeš zoper Izraela prerokovati, ne smeš govoriti zoper Izakovo hišo!‹ Zato tako govori Gospod: ›Tvoja žena postane hotnica v mestu; tvoji sinovi in tvoje hčere bodo padli pod mečem, tvoja polja bodo razdeljena z merilno vrvco, ti sam boš umrl v ognušeni deželi in Izrael bo odpeljan v izgnanstvo daleč od svoje zemlje.‹ 

SPEV (Am 3, 7.8; 7,15)

Gospod Bog ne stori ničesar, ne da bi razodel svoj sklep svojim služabnikom prerokom. * Ko Gospod Bog govori, kdo bi ne prerokoval?

Gospod me je poklical, ko sem hodil za čredo, in mi je rekel: Pojdi, prerokuj mojemu ljudstvu! * Ko Gospod Bog govori, kdo bi ne prerokoval?

Barnabovo pismo: starokrščanski spis, pripisan sv. Barnabu, iz prve polovice 2. stol.

 

Gospod je dal svoje telo v smrt, da bi dosegli odpuščanje grehov in se tako posvetili, to je, poškropljeni z njegovo krvjo. Pisano je namreč o njem Izraelu in nam; rečeno pa je tole: Ranjen je bil zaradi naših grehov in mučen zaradi naših hudobij, po njegovih ranah smo bili mi ozdravljeni. Kakor ovco so ga peljali, da ga zakoljejo; in molčal je kakor jagnje pred tistim, ki ga striže. Iz srca se moramo torej zahvaljevati Gospodu, da nas je seznanil s preteklostjo, nas poučil o sedanjosti in da nismo nevedni glede prihodnosti. Pismo pravi: Ne nastavljajo se po krivici mreže pticam. S tem pravi, da bo po pravici poginil človek, ki pozna pot pravičnosti, a se drži poti teme.

Še to, bratje moji! Če je hotel trpeti Gospod za našo dušo, čeprav je Gospod vsega sveta, ki mu je rekel Bog pri stvarjenju sveta: Naredimo človeka po svoji podobi in sličnosti, kako je hotel potem trpeti od roke ljudi? Poslušajte preroke, ki so prejeli od njega dar prerokovanja! Da bi premagal smrt in dokazal vstajenje mrtvih, je moral postati človek. Vzel je nase trpljenje, da bi izpolnil obljubo, dano očetom, in pripravil sam sebi novo ljudstvo. Še dokler je bil na zemlji, je dokazal, da bo po končnem vstajenju on sam sodnik nas vseh. Učil je izraelsko ljudstvo, delal tolike čudeže in znamenja, a ga kljub pridiganju niso ljubili.

Ko nas je prenovil s tem, da nam je odpustil grehe, nam je dal novo podobo, da imamo otroško dušo, kot bi nas preustvaril. Kajti o nas govori pismo, ko pravi Oče Sinu: Naredimo po svoji podobi in sličnosti človeka in gospoduje naj zverem na zemlji in pticam pod nebom in ribam v vodi. In Gospod je rekel, ko je videl našo lepo postavo: Rastita, množita se in napolnita zemljo!

Tako je rekel Sinu. Pokazati ti hočem dalje, kako govori nam. V poslednjem času nas je drugič ustvaril. Gospod pravi: Glej, poslednje storim kakor prvo. O tem je oznanil prerok: Stopite na zemljo, po kateri teče mleko in med, in zagospodarite njej! Glej torej, mi smo ustvarjeni na novo, kakor pravi pri drugem preroku: Glej, pravi Gospod, vzel bom od njih, to je, od onih, katere je Gospodov duh naprej gledal, kamnita srca in jim dal mesena. Kajti sam je hotel v mesu priti in prebivati med nami. Bivališče našega srca, bratje moji, je namreč svet tempelj za Gospoda. Kajti zopet pravi Gospod: Slavil te bom v zboru svojih bratov in pel ti bom v sredi zbora svetih. Mi smo torej tisti, ki jih je pripeljal na dobro zemljo.

SPEV (Apd 3, 25; Gal 3, 8)

Vi ste sinovi prerokov in zaveze, ki jo je Bog sklenil z vašimi očeti, ko je govoril Abrahamu: * V tvojem potomcu bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji.

Ker je pismo naprej videlo, da Bog opravičuje narode iz vere, je napovedalo Abrahamu: * v tvojem potomcu bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Ti večni stvarnik luči si,
ko nov začenjamo spet dan,
naj pesem naša te časti,
srce s teboj se veseli.

 

V ponižnosti te prosimo,
da ne podlegli bi strastem
in zviti zapeljivosti,
ki nam od vseh strani grozi.

 

Naj jeza sporov ne zbudi,
nezmernost mesta ne dobi,
naj glad poštenja ne proda,
razkošnost ne usužnji nas.

 

Tako bi treznega duha
se ohranili čisti vsi,
ostali zvesti Kristusu,
ves dan živeli za Boga.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 42   Hrepenenje po Božjem svetišču

 

O Bog, prisodi mi pravico, *

vodi mojo pravdo zoper nesveto ljudstvo.

Reši me hudobnega človeka, *

obvaruj me pred zvijačnim.

Ti, o Bog, si moja moč, zakaj me zavračaš? *

Zakaj hodim žalosten, ko me stiska sovražnik?

Pošlji svojo luč in svojo resnico, *

vodili me bosta in privedli na tvojo sveto goro.

Stopil bom k Božjemu oltarju, *

k Bogu mojega veselja in moje radosti.

Hvalil bom Boga, svojega Gospoda, *

igral mu bom na citre. —

 

Zakaj si žalostna, moja duša, *

zakaj se vznemirjaš?

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil, *

on je moj Bog in moj rešitelj. —

Iz 38,10–14.17–20    Bridkosti umirajočega in veselje ozdravljenega

 

Premišljujem, ali bom res moral umreti *

pri svojih najboljših letih?

Rad bi še živel na zemlji, *

saj drugače ne bom gledal Gospoda.

Ne bom več videl živega človeka, *

ne prebivalcev na svetu. —

 

Dom mojega telesa se podere, *

odnesejo ga kakor pastirski šotor.

Nit mojega življenja se pretrga, *

kakor bi jo tkalec odrezal.

Gospod, komaj sem začel živeti, *

ne pusti me prehitro umreti.

Moj Bog, ponoči upam do jutra, *

menda ne boš končal kot lev mojega življenja?

Cvrčim kot mlada lastovka, *

ko se oziram za teboj brez prestanka. —

 

Gospod, rešil si moje življenje smrti, *

vse moje grehe si vrgel daleč od sebe.

Grobovi niso po tvoji volji *

in smrt ni po tvoji zamisli.

Kogar polože v jamo, *

bo čakal na tvojo besedo.

Moje življenje je tebi v slavo, *

kakor oče sinovom bom oznanjal tvojo hvalo.

Gospod, naj žívi in zdravi pojemo pesmi, *

prepevamo v tvojem svetišču. —

Ps 64   Zahvala za Božje dobrote

 

Tebe, Bog, naj proslavljajo na Sionu, *

tebi naj spolnjujejo svoje zaobljube.

K tebi se obrača sleherni smrtnik, *

ker si usmiljen in uslišuješ prošnje.

Težijo nas naše krivde, *

a ti jih odpuščaš.

Blagor mu, kogar izvoliš in sprejmeš, *

da prebiva v tvojih dvorih.

O da bi mogli uživati dobrote tvoje hiše *

in svetost tvojega svetišča!

Čudovito nas uslišuješ *

in z velikimi deli razodevaš svojo pravičnost.

Usliši nas, o Bog, naš zveličar, *

upanje vse zemlje in daljnega morja. —

 

S svojo močjo utrjuješ gore, *

z vsemogočnostjo se opasuješ.

Miriš bučanje morja, *

šumenje njegovih valov in hrup narodov. —

 

Prebivalci zemlje trepetajo *

pred tvojimi čudovitimi znamenji.

Ves svet napolnjuješ z veseljem *

od vzhoda do zahoda. —

 

Obiskuješ zemljo in jo napajaš, *

množiš njeno bogastvo.

Z blagodejnim dežjem zalivaš žitna polja *

in daješ zemlji rodovitnost.

Namakaš njene brazde in poravnavaš grude, *

rahljaš jo z dežjem in blagoslavljaš njeno brstje. —

 

Radodarno daješ dobro letino, *

kamor stopiš, vse postane rodovitno.

V pustinjah namakaš pašnike, *

z bujnim zelenjem venčaš griče.

Na livade se vsipajo črede, *

njive po dolinah se ogrinjajo z žitom.

Gospod, vse vriska in poje, *

vse te slavi in ti daje hvalo. —

Kratko berilo  (1 Tes 5,4–5)
Vi, bratje, niste v temi, da bi vas ta dan zalotil kakor tat. Vi vsi ste otroci luči in otroci dneva; nismo namreč otroci noči in ne teme.

Sliši moj glas, Gospod, v tvoje besede zaupam.
— Sliši moj glas, Gospod, v tvoje besede zaupam.

Še pred jutranjim svitom te kličem.
— Sliši moj glas, Gospod, v tvoje besede zaupam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Sliši moj glas, Gospod, v tvoje besede zaupam.

Odpev k Hvaljen Reši nas, Gospod, iz rok naših sovražnikov.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Reši nas, Gospod, iz rok naših sovražnikov.

Slavimo našega Odrešenika, ki je s svojim vstajenjem razsvetlil svet, in ga ponižno prosimo:

Z jutranjo molitvijo slavimo tvoje vstajenje,

– naj nam upanje na tvojo slavo razsvetljuje ves dan.

Sprejmi naše dobre želje in sklepe

– kot prvence današnjega dneva.

Daj, da bomo danes napredovali v ljubezni do tebe,

– da bo vse pripomoglo k dobremu nam in našim bližnjim.

Pomagaj nam, da bo naša luč tako svetila pred ljudmi,

– da bodo videli naša dobra dela in slavili nebeškega Očeta.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Gospod Jezus Kristus, ti si prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka na poti odrešenja. Podeli nam moč, da bomo pripravljali pot miru in pravice tebi, ki z Bogom Očetom v občestvu Svetega Duha živiš in kraljuješ vekomaj.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,49–56 (VII)       Hvala Božji postavi

 

Spomni se besede, ki si mi jo rekel, *

zbudila mi je upanje.

Tvoja obljuba me tolaži, *

v stiski me poživlja. —

 

Prevzetneži me silno napadajo, *

ne krenem od tvoje postave.

Tvojih vekotrajnih zapovedi se spominjam, *

v oporo so mi in v uteho. —

 

Grabi me jeza zaradi grešnikov, *

ki zapuščajo tvojo postavo.

Tvoje zakone opevam, *

ko potujem po tej zemlji. —

 

Gospod, še ponoči se te spominjam *

in premišljujem tvoje besede.

To je moja naloga na svetu, *

da spolnjujem tvoje zapovedi. —

Ps 52   Nespamet hudobnih

 

»Ni Boga,« govorijo neumneži v svoji nespameti. *

Pokvarjeni so, delajo hudo, ni ga, ki bi delal dobro.

Gospod Bog gleda z nebes na človeške otroke, *

ali je še kdo razumen in ga išče. —

 

Vsi so zablodili in se pokvarili, *

ni ga, ki bi delal dobro, ni ga niti enega.

Ali se ne bodo spametovali hudodelci, *

ki bi radi kakor kruh požrli Božje ljudstvo? —

 

Boga ne priznavajo, *

a kjer ni vzroka za strah, trepetajo.

Bog je že premagal naše preganjalce; *

osramočeni so, ker jih je zavrgel. —

 

O da bi prišla od Gospoda rešitev, *

rešitev Božjemu ljudstvu!

Ko bo Bog rešil svoje ljudstvo, *

se bodo njegovi izvoljeni radovali in veselili. —

Ps 53,1–6.8–9  Kličimo Boga na pomoč

 

O Bog, zavzemi se zame v svoji dobroti, *

s svojo mogočnostjo mi pomagaj do pravice.

O Bog, usliši mojo molitev, *

poslušaj moje prošnje. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

Gospod pa mi pomaga *

in mi varuje življenje. —

 

Zato bom vesel opravljal daritve, *

slavil bom tvoje ime, Gospod, ker si dober.

Rešil si me iz sleherne stiske *

in ponižal moje sovražnike. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem med letom 

Začetnik časov in vladar,
za delo nam odmerjaš dan,
za njim pa nam pošiljaš noč,
da v njej se odpočijemo.

 

Ti vodi našega duha,
da ne bi ranil nas napad
hudobnega sovražnika,
zavisti vse začetnika.

 

Pogasi plamen zlih strasti,
da se ne vdamo čutnosti,
naj tvoja milost nas to noč
obváruje vsega hudega.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 48   Bogastvo je varljivo

 

Čujte, vsi narodi, *

poslušajte, vsi prebivalci zemlje.

Prisluhnite vsi, preprosti in visoki, *

bogati in revni enako. —

 

Govoril bom to, kar je modro, *

in mislil na to, kar je pametno.

Prisluhnil bom izrekom modrih, *

ob brenkanju na strune bom skušal prodreti v skrivnosti. —

 

Čemú bi se bal v dneh stiske, *

ko me obdajajo hudobni?

Zanašajo se na premoženje *

in ponašajo se z obilnim bogastvom. —

 

Toda nihče ne more odkupiti sam sebe, *

niti zase dati Bogu odkupnine.

Previsoka je cena življenja, da bi jo mogel plačati, *

kdor bi hotel živeti vekomaj in ne videti smrti.

Umirajo pametni in nespametni, *

svoje bogastvo zapuščajo drugim. —

 

Grobovi so njih zadnja bivališča od roda do roda, *

četudi so pokrajine imenovali po sebi.

Naj človeka še tako častijo, nobeden ne obstane, *

podoben je živali, ki pogine. —

Umrli bodo prevzetni in vsi tisti, *

ki uživajo nad pridobljenimi uspehi.

Smrt jim bo za pastirja, *

pognala jih bo v jamo kakor trop v stajo.

Naenkrat se bodo znašli v grobu, *

razpadli bodo pod zemljo. —

 

Mene pa bo Gospod rešil iz groba *

in me vzel s seboj v slavo.

Ne bodi žalosten, če vidiš koga bogateti, *

če raste premoženje njegove hiše.

Ko umrje, ne vzame s seboj ničesar, *

ne pojde z njim v grob njegovo imetje. —

 

Čeprav se je v življenju bahal s svojim bogastvom *

in so mu zavidali njegovo srečo,

nikdar več ne bo gledal svetlobe, *

zadela ga bo usoda njegovih očetov. —

 

Le kaj je človek v blagostanju, če je brez modrosti, *

podoben je živali, ki pogine. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Kratko berilo  (Rim 3,23–25a)
Vsi so grešili in so brez Božje slave, opravičenje pa jim daruje Božja milost po odrešitvi, ki je v Kristusu Jezusu. Njega je Bog postavil kot spravo po veri v njegovi krvi, da bi pokazal svojo pravičnost.

Gospod, moje veselje bo popolno, ko te bom gledal.
— Gospod, moje veselje bo popolno, ko te bom gledal.

Večne radosti bom užival na tvoji desnici.
— Gospod, moje veselje bo popolno, ko te bom gledal.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod, moje veselje bo popolno, ko te bom gledal.

Odpev k Moja duša Velike reči mi je storil Vsemogočni, njegovo ime je sveto.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Velike reči mi je storil Vsemogočni, njegovo ime je sveto.

Kristusa, našega dobrega pastirja in vodnika, ki ljubi svoje ljudstvo in ga varuje, slavimo. S popolnim zaupanjem ga prosimo:

Večni pastir, ščiti našega škofa …

– in vse pastirje svoje Cerkve.

Milostno pomagaj vsem, ki trpijo preganjanje

– in jih čimprej reši vseh njihovih bridkosti.

Usmili se vseh, ki živijo v pomanjkanju,

– pomagaj do kruha vsem lačnim.

Razsvetli vse, ki pripravljajo in dajejo zakone,

– naj v vsem pravično in modro odločajo.

Izkaži svojo ljubezen rajnim, ki si jih s svojo krvjo odrešil,

– da se bodo pridružili tebi na nebeški gostiji.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Bog luči, tvoj je dan in tvoja je noč. Naj v naših srcih sveti sonce pravice, da bomo prišli k tebi, ki živiš v neminljivi svetlobi. To te prosimo
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 142,1–11 Molitev v stiski

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih. —

 

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo.

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe upam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati tvojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Kratko berilo (1 Pt 5,8–9)

Trezni bodite, čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Usmiljeni Bog, dobrohotno razsvetljuj nocojšnjo noč. Daj nam, svojim služabnikom, da bomo v miru zaspali in se ob zori novega dne v tvojem imenu veseli zbudili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Premila Mati Zveličarjeva,

odprta vrata nebeška in morska zvezda,

pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati.

Ob angelovem oznanjenju

si svojega Stvarnika čudežno spočela

in ostala devica prej in slej,

usmili se grešnikov.