Brevir za 5. februar 2024

O Kristus, Božja lilija,

naj molimo te iz srca:
devici in mučenki si
podelil venca dva časti.

 

Navdajala jo je modrost,
dajala vera ji je moč,
da vsa je neustrašena
prenesla muke za Boga.

 

Obdaril si jo z milostjo,
da je premagala temo,
junaško pohitela v smrt
in dvignila se v raj odprt.

 

Gospod, nakloni tudi nam,
da k njej dospeli bomo v raj
in bomo čistega srca
užili tvoje smrti sad.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki iz Device rojen si,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 6     Prošnja za pomoč v stiski

 

Gospod, ne kaznuj me v svoji jezi *

in ne pokôri me v svojem srdu. —

 

Gospod, usmili se me, ker sem onemogel, *

ozdravi me, ne morem več vzdržati.

Moja duša je vsa vznemirjena, *

Gospod, doklej me boš preskušal? —

 

Ozri se, Gospod, in me reši; *

ker si dober, mi pomagaj.

Saj mrtev te ne bom mogel tako hvaliti; *

kako te bom v grobu opeval? —

 

Utrudil sem se s svojim vzdihovanjem, *

vse noči na postelji prejokam.

Oči mi pešajo od žalovanja, *

postaral sem se zaradi tolikega trpljenja. —

 

Umaknite se od mene vsi, ki delate krivico, *

Gospod je uslišal moje glasno jokanje.

Bog je uslišal mojo prošnjo, *

sprejel je mojo molitev.

Vsi moji sovražniki naj se silno zbegajo, *

osramočeni naj se naglo umaknejo. —

Ps 9 A Zahvala po zmagi

Slavil te bom, Gospod, z vsem srcem, *

oznanjal bom tvoja čudovita dela.

Radoval se bom nad teboj in vriskal od veselja, *

opeval bom tvoje ime, Najvišji. —

 

Moji sovražniki se umikajo, *

onemogli bežijo pred tvojim obličjem.

Sprejel si v razsodbo mojo pravdo, *

sédel na prestol k pravični sodbi. —

 

Ukrótil si narode in ponižal hudobne, *

izbrisal si njih ime za zmeraj.

Sovražniki so propadli, njih spomin je izginil, *

za vedno so opustošena mesta, ki si jih porušil. —

 

Gospod pa prestoluje na veke, *

pripravil se je, da bo sodil.

Sodil bo svet pravično, *

razsojal ljudstvom po pravici.  —

 

Gospod bo stiskanemu zavetišče, *

ugodno zavetje ob časih stiske.

Vsi, ki poznajo tvoje ime, bodo upali vate, *

ker ne zapuščaš teh, ki te iščejo. —

– Poúči me, Gospod, o svojih zapovedih,
– da jih bom spolnjeval z vsem svojim srcem.

 

Bratje: Slišali ste, kako sem se nekdaj vedel v judovstvu: da sem čez mero preganjal božjo Cerkev in jo zatiral, in napredoval sem v judovstvu bolj kakor mnogi vrstniki v mojem rodu ter prav posebno gorel za svoja očetna izročila.

Ko pa je Bog, ki me je bil odločil že od rojstva in me poklical po svoji milosti, sklenil v meni razodeti svojega Sina, da ga oznanjam med pogani, se nisem posvetoval z mesom in krvjo, tudi nisem šel v Jeruzalem k njim, ki so bili apostoli pred menoj, ampak sem takoj odšel v Arabijo, potem pa sem se zopet vrnil v Damask. Tri leta zatem sem šel v Jeruzalem obiskat Petra in sem ostal pri njem petnajst dni; drugega apostola pa nisem videl nobenega razen Jakoba, Gospodovega brata. Kar pa vam pišem, glejte, je Bog priča, da ne lažem.

Nato sem prišel v sirske in cilicijske pokrajine. Bil sem pa cerkvam po Judeji, ki so v Kristusu, osebno neznan. Samo slišali so: »Tisti, ki nas je nekdaj preganjal, zdaj oznanja vero, ki jo je nekoč zatiral.« In slavili so Boga zaradi mene.

Štirinajst let zatem sem zopet šel v Jeruzalem z Barnabom in sem vzel s seboj tudi Tita. Šel sem pa gor po razodetju in sem jim predložil evangelij, ki ga oznanjam med pogani, posebno še njim, ki so bili veljavni, da bi morda ne tekel ali da bi ne bil tekel zaman. Pa tudi Tit, ki je bil z menoj, ni bil prisiljen, da bi se bil dal obrezati, čeprav je bil Grk; to pa zaradi lažibratov, ki so se vrinili ter se prikradli, da bi prežali na našo svobodo, ki jo imamo v Kristusu Jezusu, in bi nas usužnjili; tem se nismo niti za trenutek vdali in podvrgli, da ostane pri vas resnica evangelija. Od tistih pa, ki so nekaj veljali - kakšni so nekoč bili, mi ni nič mar, Bog ne gleda na osebo - meni namreč ti veljavni možje niso nič dodali.

Celo nasprotno, ko so videli, da mi je bilo zaupano oznanjevanje evangelija med neobrezanimi kakor Petru med obrezanimi - kateri je namreč deloval v Petru, da je imel apostolstvo za obrezane, je deloval tudi v meni za pogane - in ko so spoznali milost, ki mi je bila dana, so Jakob in Kefa in Janez, ki veljajo za stebre, podali meni in Barnabu desnico vzajemnosti, naj (greva) midva med pogane, sami pa med obrezane; le ubogih naj bi se spominjala; in potrudil sem se, da bi prav to izvršil.

 

SPEV (1 Kor 15,10; Ga12, 8)

Po božji milosti sem to, kar sem. * Njegova milost do mene ni bila prazna, ampak je vedno z menoj.

On, ki je deloval v Petru, da je imel apostolstvo za obrezane, je deloval tudi v meni za pogane. * Njegova milost do mene ni bila prazna, ampak je vedno z menoj.

Sv. Metodij (ok. 788-847) (Siculus), patriarh v Carigradu, pisec raznih svetniških življenjepisov

Obletnica svete mučenke nas je, kot vidite, dragi moji poslušalci, vse zbrala na tem kraju. To je obletnica ugledne mučenke iz starih časov, ki je prestala izreden boj. Vendar je ta mučenka sodobna, ker še danes na neki način zmaguje po svetih čudežih, ki jo dan za dnem venčajo in krasijo.

Sveta Agata je bila rojena iz Besede nesmrtnega Boga in edinega božjega Sina, ki je kot človek tudi za nas okusil smrt. Sveti Janez pravi: Vsem, kateri so ga sprejeli, je dal pravico, da postanejo božji otroci.

Svetnica, ki nas je zbrala na to pobožno gostijo, je čista devica, zaročena enemu možu, Kristusu, če se izrazim z besedami apostola Pavla. To je devica, ki je pordečila svoje ustnice s krvjo resničnega božjega Jagnjeta in se z njo olepšala. Hranila je svojega duha s premišljevanjem o smrti svojega božjega ljubljenca. Obleka te svetnice je rdeča kakor Kristusova škrlatna kri, pa tudi bela, kar je znamenje devištva. Njeno notranjo lepoto bodo opevale še neštete pridige, kazala bo pot tudi bodočim rodovom.

Ta svetnica je res dobra; kot božjo hčer jo je sam Bog, vir dobrote, prepustil in dal v dar njenemu Ženinu, potem pa še nam, da bi tudi mi postali deležni dobrote, ki jo oznanja že sámo njeno ime, kajti »Agata« pomeni »dobra«.

Kaj je boljše kot najvišja dobrina? Po tej dobrini je Agata tako hrepenela, da zasluži res hvalo in slavo. Agata, tvoja dobrota se tako lepo poda tvojemu imenu, življenju in smrti. Agata, tvoje sijajno življenje ustreza tvojemu dobremu imenu in ti z imenom samim sijajno tolmačiš svoje življenje. Agata, že s svojim imenom vabiš, naj vneto hitimo tebi naproti, in s svojim zgledom učiš, naj si vsi brez prenehanja prizadevamo za dosego prave in resnične dobrine, ki je le v Bogu.

 

Gospod mi bo pomagal, da bom vztrajala v ljubezni do njega. * Rešil me je in potolažil.

Gospod, ki je brez madeža, je posvetil svojo služabnico, da bi bila brezmadežna. * Rešil me je in potolažil.