Brevir za 25. julij 2021

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

 

 

Na prvi dan, začetek dni,
je večni Bog ustvaril svet
in v tednu tudi prvi dan
je Jezus vstal, premagal smrt.

 

Nov dan smo spet dočakali,
naj v jutranji se zbranosti
Bogu naš dolžni spev glasi,
in naj nas njemu izroči.

 

Vstanimo neutegoma,
zbudimo se iz dremanja,
pobožno dvignimo duha,
Gospodov zgled posnemajmo.

 

Obraz svoj sveti sklôni k nam,
Gospod, desnico nam podaj,
nas grehov reši vseh vezi,
življenje večno kdaj nam daj.

 

Bogu Očetu slava, čast
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

 

 

 

Nedeljsko jutro nam žari,
svetlejše je od drugih dni.
Posvetil Jezus ga je sam,
ko prvi je od mrtvih vstal.

 

Gospod, naš Bog, predrami nas
in dvigni našega duha;
tvoj glas nekoč poklical bo
in vstalo naše bo telo.

 

Takrat odpre se nam nebo,
s teboj se, Kristus, srečamo,
s teboj za vselej zmagamo,
življenje večno prejmemo.

 

Ko tvoj zagledamo obraz,
naj slava tvoja nas obda,
spoznamo tebe, kakor si:
ti prava luč dobrótljiva.

 

Očetu ti izroči nas,
napolni z milostjo Duha,
Trojica Sveta, sprejmi nas
v kraljestvo večne radosti. Amen.

Ps 1     Dvojna pot življenja

 

Blagor človeku, ki ne zaide na kriva pota, *

ne pohaja z grešniki in ne poseda s hudobneži;

veseli pa se Božjih zapovedi *

ter jih noč in dan premišlja. —

 

Tak človek je kot drevo, ki raste ob vodi, *

daje sad ob svojem času in mu listje ne ovene.

Česar se loti in karkoli dela, *

vse mu uspeva. —

 

Ni pa tako s hudobnimi in grešniki, *

ti so kakor pleve, ki jih veter raznaša.

Ne bodo obstali ob sodbi, *

zanje ne bo mesta v občestvu svetih. —

 

Gospod varuje pravične na poti življenja, *

pot hudobnih pa vodi v pogubo. —

Ps 2     Kristus, Božji Sin in zmagovalec

 

Zakaj hrumijo ljudstva *

in se vznemirjajo narodi?

Vladarji zemlje se dvigajo in snujejo zaroto *

zoper Gospoda in njegovega maziljenca:

»Pretrgajmo njih verige, *

vrzimo s sebe ta jarem!« —

 

Gospod v nebesih pa se jim smeje, *

pomilovalno se jim posmehuje.

Spregovori jim v pravični jezi *

in jih prestraši s svojo besedo:

»Jaz sem si postavil svojega kralja *

na Sionu, moji sveti gori.« —

 

Oznanil bom sklep Gospoda, ki mi je rekel: *

»Moj Sin si ti, rodil sem te danes.

Reci mi in dam ti v posest narode *

in vso zemljo v tvojo lastnino.

Vladal jim boš z močno roko, *

zdrobil jih kot lončeno posodo.« —

 

Voditelji, zdaj spoznajte, *

vladarji zemlje, dajte se poučiti.

Služite Bogu v spoštovanju in veselju, *

v svetem strahu se mu podvrzíte,

da se ne razsrdi in se ne pogubite, *

ko se lahko v hipu vname njegova jeza.

Blagor vsem zvestim, *

ki se zatekajo k njemu. —

Ps 3     Bog je moje zavetje

 

Gospod, število mojih nasprotnikov se veča, *

vedno novi vstajajo zoper mene.

Mnogi govorijo o meni: *

»Sam Bog ga ne bo rešil.« —

 

Ti Gospod, pa me varuješ; *

nate se zanašam, ti mi vlivaš poguma.

Na ves glas sem klical k tebi, *

uslišal si me s svoje svete gore. —

 

Legel sem in zaspal v smrti, *

toda vstal sem, ker me je Gospod obudil.

Ne bojim se številnih nasprotnikov, *

ki me obdajajo s sovraštvom. —

 

Dvigni se, Gospod, moj Bog, in me reši, *

udaril in uničil si vse sovražnike.

V tebi, Gospod, je rešitev, *

razlij svoj blagoslov nad svoje ljudstvo. —

– Kristusova beseda naj bo v vas z vsem svojim bogastvom
– in z vso modrostjo poučujte drug drugega.

 

Bratje, sprejmite nas. Nikomur nismo storili krivice, nikogar nismo spridili, nikogar prevarili. Ne govorim, da bi obsojal; saj sem poprej rekel, da ste tako v naših srcih, da z vami umrjemo in z vami živimo. Veliko zaupanje imam do vas, veliko hvalo zaradi vas; poln tolažbe sem in preobilno je moje veselje pri vsej naši nadlogi.

Zakaj tudi tedaj, ko smo prišli v Makedonijo, nismo imeli nobenega pokoja, temveč smo bili v vsem stiskani: zunaj boji, znotraj strah. Toda Bog, ki tolaži nizke, nas je potolažil s Titovim prihodom; pa ne samo z njegovim prihodom, ampak tudi s tolažbo, ki jo je dobil med vami; poročal nam je o vašem hrepenenju, o vašem žalovanju, o vaši gorečnosti zame, tako da sem se še bolj razveselil.

Dasi sem vas s pismom užalostil, se ne kesam. Čeprav sem se kesal - vidim namreč, da vas je ono pismo, četudi za malo časa, užalostilo, - se zdaj veselim; ne zato, ker ste se užalostili, temveč ker ste se užalostili v spreobrnjenje. Užalostili ste se namreč po božji volji, tako da v ničemer ne trpite škode od nas. Kajti žalost, ki je po božji volji, rodi stanovitno spreobrnjenje k zveličanju, svetna žalost pa povzroča smrt. Zakaj glejte, prav to, da ste se po božji volji užalostili, koliko vnemo vam je zbudilo, pa tudi opravičevanje, nevoljo, strah, hrepenenje, gorečnost in kaznovanje. V vsem ste se skazali, da ste nedolžni v tej stvari. Če sem vam torej tudi pisal, nisem zaradi tistega, ki je krivico storil, tudi ne zaradi tistega, ki se mu je krivica zgodila, marveč zato, da se je med vami razodela vaša vnema za nas pred Bogom. Zato smo potolaženi.

Pri naši tolažbi smo se pa še bolj razveselili Titovega veselja, ker ste poživili njegovega duha vi vsi. Zakaj če sem se pred njim kaj pohvalil z vami, nisem bil osramočen; temveč, kakor smo vam vse povedali po resnici, tako se je tudi naša pohvala naproti Titu skazala kot resnica. In njegovo srce vam je posebno naklonjeno, ker se spominja pokorščine vas vseh, kako ste ga s strahom in trepetom sprejeli. Veseli me, da se morem v vsem na vas zanesti.

SPEV (2 Kor 7,10; prim. 9)

Žalost, ki je po božji volji, rodi stanovitno spreobrnjenje k zveličanju. * Posvetna žalost pa povzroča smrt.

Užalostili smo se po božji volji, da v ničemer ne trpimo škode. * Posvetna žalost pa povzroča smrt.

Sv. Janez Zlatousti (ok. 350-407) iz Antiohije, škof v Carigradu, neustrašen branitelj vere in nravnosti

 

Pavel ponovno govori o ljubezni, vendar omili ostrino graje. Grajal jih je bil in karal, da mu niso enako vračali ljubezni, čeprav jih je ljubil in so se bili izneverili njegovi ljubezni ter se povezali s pokvarjenci. Silo zabičevanja spet ublaži z besedami: Sprejmite nas, to je: »Ljubite nas«. Apostol prosi za neprisiljeno naklonjenost, ki bolj koristi dajalcem kot pa prejemnikom. Ne reče: »Ljubite nas«, pač pa nekaj, kar še bolj zbuja usmiljenje: Sprejmite nas.

Kdo, pravi, nas je pregnal, kdo izgnal iz vaših src? Zakaj nam je tesno v vas? Prej je bil namreč povedal: Tesno vam je v vaših srcih; zdaj pa že jasneje pravi: Sprejmite nas, in jih s temi besedami zopet hoče pritegniti. Nobena stvar namreč tako ne zbudi ljubezni kot to, da ljubljena oseba zve, kako silno je ljubitelj željan njene ljubezni.

Poprej sem rekel, pravi, da ste tako v naših srcih, da z vami umrjemo in z vami živimo. Pavel jim skazuje največjo možno ljubezen: Korinčani ga zaničujejo, on pa bi rad z njimi umrl in živel. Niste torej kar tako v naših srcih, ampak kakor sem povedal. Nekdo lahko nekoga ljubi, vendar v nevarnosti zbeži, mi pa ne tako.

Poln tolažbe sem. Kakšne tolažbe? Potolažili ste me, ker ste popravili svojo napačno usmerjenost in to potrdili z deli. Značilno je za ljubitelja, da toži, kadar ni ljubljen, vendar se boji pretiravati s toženjem, da bi ne užalostil ljubljene osebe. Zato apostol pravi: Poln sem tolažbe in preobilno je moje veselje.

S tem hoče reči: »Bil sem žalosten zaradi vas, toda ste se mi dovolj opravičili in ste me potolažili. Niste samo odstranili razlogov za mojo žalost, temveč ste me celo zelo razveselili.«

Nato pove, kako velika je njegova radost: Preobilno je moje veselje, kljub temu, da dodaja: Pri vsej naši nadlogi. Zaradi vas smo se tako zelo razveselili, da tega veselja ni mogla skaliti niti naša sedanja velika stiska. Preobilno veselje je pregnalo vse žalostne reči, da se jih nismo niti več zavedali.

SPEV (2 Kor 12,12.15)

Pokazal sem med vami, da sem pravi apostol. * Z vsakršnim potrpljenjem, z znamenji in čudeži in močmi.

Prav rad bom vse žrtvoval, tudi sebe popolnoma žrtvoval za vaše duše. * Z vsakršnim potrpljenjem, z znamenji in čudeži in močmi.

Tebe Boga hvalimo, * tebe Gospoda poveličujemo.

Tebe večnega Očeta * časti vsa zemlja.

Tebi vsi angeli, * tebi nebesa in vse oblasti,

tebi kerubi in serafi * neprenehoma prepevajo:

 

Svet, * svet, * svet si ti, * Gospod, Bog vsega stvarstva.

Polna so nebesa in zemlja * veličastva tvoje slave.

Tebe hvali * apostolov slavni zbor,

tebe prerokov * hvalevredno število,

tebe mučencev * sijajna vojska.

Tebe po vsej zemlji * slavi sveta Cerkev:

Očeta * neskončnega veličastva,

častitega tvojega Sina, * pravega in edinega;

in Svetega Duha * Tolažnika.

 

Ti, Kristus, * kralj veličastva,

ti si Očetov * večni Sin.

Ti se nisi branil učlovečenja v telesu Device, * da si odrešil človeka.

Ti si premagal želo smrti * in vernim odprl nebeško kraljestvo.

Ti sediš na desnici Božji * v slavi Očetovi.

Da prideš kot sodnik sodit, * verujemo.

Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, * ki si jih odkupil z dragoceno krvjo.

Daj, da bomo v večni slavi * prišteti tvojim svetim.

 

+  Reši svoje ljudstvo * in blagoslovi svojo lastnino,

ti bodi naš voditelj * in vladar na veke.

Vsak dan ti hočemo * prepevati hvalo

in slaviti tvoje ime * vekomaj.

Ohrani nas, Gospod, * ta dan brez greha,

usmili se nas, * usmili se nas.

Tvoja dobrota naj nas vedno spremlja, * to vdano pričakujemo od tebe.

Gospod, vate zaupam, * naj ne bom osramočen nikoli.

 

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

O večni Stvarnik vseh stvari,
noči in dneva gospodar,
menjavaš neprestano čas,
da tek menjav nas poživi.

 

Že zgodnja je danica vzšla,
pred dnevom se umika mrak,
razgublja senc se zlobni roj,
ki begal v snu nas je nocoj.

 

Na našo se slabost ozri,
o Jezus, vrni nam moči.
Če se ozreš, izgine greh
in mi se res poboljšamo.

 

Ti, Luč, posvéti nam v srce,
preženi spanje nam duha,
da z novo ti ljubeznijo
zapeli bomo hvalnico.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 62,2–9 Hrepenenje po Bogu

 

O Bog, moj Bog, željno te iščem, *

mojo dušo žeja po tebi.

Moje telo koprni po tebi *

kakor suha in žejna zemlja po vodi.

O tebi želim premišljevati v svetišču, *

da spoznam tvojo moč in tvojo slavo.

Tvoja bližina mi je več kot življenje, *

moja usta te bodo slavila. —

 

Hvalil te bom, dokler bom živel, *

tebi v čast bom opravljal molitve.

Ti boš moja radost in sreča, *

v veselju ti bom prepeval.

Tudi pri nočnem počitku se te bom spominjal, *

v zgodnjem jutru bom premišljeval o tebi.

Ti si moje trdno zavetje, *

pri tebi sem varen in srečen. —

 

Z vso dušo se te oklepam, *

ti me držiš kot prijatelj s svojo desnico. —

Dan 3,57–88.56  Vse stvari naj hvalijo Gospoda

 

Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela, *

hvalite in poveličujte ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi angeli, *

nebesa, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse vode nad nebom, *

vse Gospodove moči, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, sonce in luna, *

zvezde na nebu, slavite Gospoda. —

 

Slavita Gospoda, dež in rosa, *

vsi vetrovi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, ogenj in vročina, *

mraz in pripeka, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, rosa in slana, *

mraz in zima, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, sneg in ledóvje, *

noči in dnevi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, tema in svetloba, *

bliski in oblaki, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi zemlja Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, gore in hribi, *

vse rastline na zemlji, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, studenci, *

morja in reke, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, morske in vodne živali, *

vse ptice pod nebom, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse zveri in živina, *

vsi ljudje, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi Božje ljudstvo Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi duhovniki, *

Gospodovi služabniki, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, duhovi in duše pravičnih, *

sveti in v srcu ponižni, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, mladeniči v ognjeni peči, *

hvalíte in poveličujte ga na veke. —

 

Slavimo Očeta in Sina s Svetim Duhom, *

hvalimo in poveličujmo ga na veke.

Gospod, slavljen si na nebesni višavi, *

hvale vreden in slaven in poveličevan na veke. —

 

Na koncu tega slavospeva ne dodamo Slava Očetu. —

Ps 149 Radostno vzklikanje svetih

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

njegova hvala naj se razlega pri svetem shodu.

Vesêli se, Božje ljudstvo, svojega stvarnika, *

Božji izvoljenci naj se radujejo svojega kralja.

Hvalijo naj ga z veselim rajanjem *

in z bobni in citrami naj mu igrajo.

Gospod namreč ljubi svoje ljudstvo *

in ponižne venča z zmago. —

 

Naj se sveti radujejo v njegovem svetišču, *

naj se veselijo v svojih domovih.

Naj iz ust donijo hvalospevi Bogu, *

rôke pa držijo ostre meče,

da izvršijo maščevanje nad krivičnimi narodi, *

kazni nad sovražnimi ljudstvi;

da v okove vklenejo njihove vladarje *

in njihove veljake v železne verige;

da izvršijo nad njimi Božjo sodbo; *

to bo v slavo vsemu njegovemu ljudstvu. —

Kratko berilo  (Raz 7,10b.12)

Zveličanje prihaja od našega Boga, ki sedi na prestolu, in od Jagnjeta. Hvala in slava in modrost in zahvala in čast in oblast in moč našemu Bogu na vekov veke. Amen.

Kristus, sin živega Boga, usmili se nas.
— Kristus, sin živega Boga, usmili se nas.

Ti sediš na Očetovi desnici.
— Kristus, sin živega Boga, usmili se nas.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Kristus, sin živega Boga, usmili se nas.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Gospod Jezus Kristus je naša luč in sonce, ki razsvetljuje vsakega človeka in nikoli ne zaide. Hvalímo ga in mu vzklikajmo:

Stvarnik vesolja, hvaležno sprejemamo začetek tega dneva, ki nam ga naklanjaš v svoji dobroti

– in slavimo tvoje vstajenje.

Tvoj Sveti Duh naj nas danes uči delati, kar je po tvoji volji,

– tvoja modrost naj nas vedno spremlja.

Z velikim veseljem naj se udeležimo nedeljskega srečanja

– okoli mize tvoje besede in tvoje daritve.

Iz vsega srca se ti zahvaljujemo

– za neštete tvoje dobrote.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 117 Pesem veselja in odrešenja

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, *

vekomaj traja njegova dobrota.

Reci zdaj, Božje ljudstvo: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.«

Recite zdaj, Gospodovi duhovniki: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.«

Recite zdaj vsi, ki verujete v Gospoda: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.« —

 

V stiski sem klical Gospoda, *

Gospod me je uslišal in me rešil.

Gospod je z menoj, ni se mi bati; *

kaj mi more storiti človek?

Gospod je z menoj in mi pomaga, *

ne bojim se nasprotnikov. —

 

Bolje je zatekati se h Gospodu *

kakor zaupati v človeka.

Bolje je zatekati se h Gospodu *

kakor zaupati v poglavarje. —

Vsi narodi so me obkolili, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu.

Od vseh strani so me obdali, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu.

Obsuli so me kot čebele, zajeli kot ogenj trnje, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu. —

 

Vsi so se vame zaganjali, da bi me pobili, *

a Gospod mi je pomagal.

Gospod je moja moč, Gospoda hvalim, *

postal mi je rešitelj.

To je klic veselja in rešitve na zboru pravičnih: *

Gospodova desnica je mogočno delovala. —

 

Gospodova desnica me je dvignila, *

Gospodova desnica je mogočno delovala.

Ne bom umrl, ampak živel, *

oznanjal bom Gospodova dela.

Gospod mi je res naložil pokoro, *

ni me pa izročil smrti. —

Odprite mi vrata pravičnosti, *

da vstopim in hvalim Gospoda.

To so vrata Gospodova, *

tukaj vstopajo pravični. —

 

Zahvaljujem se, Gospod, da si me uslišal *

in mi postal rešitelj.  

Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, *

je postal vogelni kamen.

To je Gospod naredil, *

zares je čudovito.

To je dan, ki ga je Gospod naredil, *

veselimo se ga in se radujmo. —

 

Blagoslovi nas, Gospod, in nas reši, *

Gospod, daj srečo.

Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu. *

Blagoslavljamo vas iz Gospodove hiše.

Bog je Gospod, on nas razsvetljuje, *

pojdimo z zelenjem do njegovega oltarja. —

 

Ti si moj Bog, tebi se zahvaljujem, *

moj Bog, hvalim te in poveličujem.

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, *

vekomaj traja njegova dobrota. —

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, vate zaupamo in ti nas varuješ, brez tebe ni nič trdno, nič sveto. Naj ne iščemo sreče le v minljivih dobrinah, ampak sredi tega sveta pod tvojim vodstvom tako živimo, da dosežemo to, kar večno ostane.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

Predobri Stvarnik luči si
in z njo ožarjaš naše dni;
njen prvi svit je zažarel,
ko svet si ustvarjati začel.

 

Začeli z jutrom smo ta dan,
z večerom ga končujemo;
ko spušča se temá noči,
usliši, o Gospod, naš glas.

 

Naj greh nas ne obremeni,
za večno nas ne pogubi.
Če tebe bi ne klicali,
zabredli bi iz greha v greh.

 

Vse hudo naj popravimo,
očistimo se vsega zla,
naj pridemo v nebeški raj,
življenje večno prejmemo.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 109,1–5.7    Mesija – vladar in duhovnik

 

Gospod Bog govorí mojemu Gospodu: *

»Sedi na mojo desnico.

Popolnoma ti bom podvrgel sovražnike, *

da ti bodo služili. —

 

Nad vse narode bom razširil tvoje vladarstvo, *

zavladaj sredi svojih sovražnikov.

Ti si kralj že od svojega veličastnega rojstva, *

rojen si kakor rosa pred zgodnjo danico.

Svoje prisege ne spreminjam: *

Kakor Melkizedek si ti duhovnik na veke. —

 

Bog je s teboj in ti vedno pomaga, *

na dan sodbe bo tvoja zmaga popolna.

Okrepčaj se na svoji poti, *

da boš zmagoslavno dvignil glavo.« —

Ps 113 A Izraelci rešeni iz Egipta

 

Ko so Izraelci šli iz Egipta, *

je bilo Božje ljudstvo rešeno suženjstva.

Postali so Božje svetišče, *

Božja posest in kraljestvo. —

 

Morje se je pred njimi umaknilo, *

Jordan se je ustavil pred njimi.

Gore so se stresle v silnem potresu, *

zamajali so se griči. —

 

Kaj ti je, morje, da se umikaš, *

in tebi, Jordan, da se ustavljaš?

Kaj vam, gore, da se plašite kot ovni, *

in vam, griči, da skačete kot jagnjeta? —

 

Trepetaj, zemlja, pred Božjim obličjem, *

trepetaj pred Gospodom, živim Bogom!

On daje vodo iz skale, *

studence vodá iz pečine. —

Raz 19,1–7  Svatba Božjega Jagnjeta

 

 

Aleluja. Zmaga in slava in moč našemu Bogu, *

resnične in pravične so njegove sodbe. Aleluja. —

 

Aleluja. Hvalite našega Boga, vsi njegovi služabniki, *

vsi, ki se ga bojite, majhni in veliki. Aleluja. –

 

Aleluja. Zakraljeval je naš Gospod, Bog vsemogočni, *

veselimo in radujmo se in ga slavimo. Aleluja. —

 

Aleluja. Začela se je svatba Božjega Jagnjeta, *

njegova nevesta je pripravljena. Aleluja. —

Kratko berilo  (2 Kor 1,3–4)

Hvaljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe. Tolaži nas v vsaki naši nadlogi, da moremo tudi mi tolažiti nje, ki so v katerikoli nadlogi, s tolažbo, s katero nas same Bog tolaži.

Slavljen si, Gospod, na nebesni višavi.
— Slavljen si, Gospod, na nebesni višavi.

In hvale vreden in poveličevan vekomaj.
— Slavljen si, Gospod, na nebesni višavi.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Slavljen si, Gospod, na nebesni višavi.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Gospod Jezus Kristus je naša glava in mi smo njegovi udje. Molímo ga in mu veselo kličimo:

Naš Odrešenik, naj postane tvoja Cerkev bolj vidno znamenje edinosti vsega človeštva

– in bolj učinkovita skrivnost odrešenja vseh narodov.

Vedno stoj ob strani zboru škofov s papežem

– in jih podpiraj z darovi edinosti, miru in ljubezni.

Naj bomo kristjani s teboj kot Božjo glavo tesneje povezani

– in naj naše življenje oznanja tvoje kraljestvo.

Dobrohotno pomiri napetosti v svetu,

– da bosta povsod vladala mir in varnost.

Podéli vsem umrlim slavo večnega vstajenja

– in daj, da se jim bomo tudi mi v blaženosti pridružili.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 90 Večerna molitev

 

Odpev S svojo ljubeznijo me Gospod neguje, pod njegovo varstvo se zatekam.

 

Kdor prebiva v varstvu Najvišjega, *

počiva v zavetju Vsemogočnega.

Reci Gospodu: »Moje pribežališče in moj varuh, *

moj Bog, ki vanj zaupam.« —

 

Zares, on te osvobaja iz zanke hudobnih, *

te rešuje hudobnega jezika.

S svojo ljubeznijo te neguje, *

pod njegovo varstvo se zatekaš.

Njegova zvestoba te varuje *

bolj kot najmočnejše orožje.

Ni se ti bati nočne strahote, *

niti nevarnosti, ki ti grozi podnevi.

Ne bolezni, ki te skrivaj napade, *

ne pogube, ki razsaja očitno. —

 

Če jih ob tebi pade tisoč ali deset tisoč, *

tebi nobena nesreča ne more do živega.

Samo oči ti je treba odpreti, *

pa boš videl, kako Bog grešnike kaznuje.

Ti pa si se zatekel k njemu, *

izbral si Najvišjega za svoje varstvo. —

 

Zlo te ne zadene, *

nadloga se tvojemu domu ne približa.

Svojim angelom je zate zapovedal, *

naj te varujejo na vseh tvojih potih.

Na rokah te bodo nosili, *

da z nogo ne zadeneš ob kamen.

Stopal boš čez gada in modrasa, *

poteptal boš leva in zmaja. —

 

Gospod govori: »Ker mi je vdan, ga rešim, *

varujem ga, ker me priznava.

Ko me bo klical, ga bom rad uslišal, *

v stiski ga bom rešil in uveljavil.

Dal mu bom dolgo in polno življenje *

in mu pokazal, kako znam reševati.«  —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev S svojo ljubeznijo me Gospod neguje, pod njegovo varstvo se zatekam.

 

Kratko berilo (Raz 22,4–5)

Gledali bodo Gospodovo obličje in njegovo ime bo na njih čelih. In noči ne bo več in ne bodo potrebovali luči svetilke in ne sončne luči; zakaj Gospod jih bo razsvetljeval in kraljevali bodo na vekov veke.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, danes smo obhajali skrivnost Kristusovega vstajenja. Ponižno te prosimo, naj bomo varni pred vsako nesrečo in počivamo v tvojem miru, jutri pa veseli vstanemo in te spet slavimo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.