Brevir za 24. julij 2021

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Luč si večna, luč mogočna,
dan, ki ne pozna noči.
Noč preženeš, temno, mračno,
da se dneva žar blešči,
ti odpravljaš zmot temine,
luč nas tvoja razsvetli.

 

Zdramimo se, ko zasiješ,
ko pokličeš, vstanemo;
srečni, če se nam odkriješ,
če te ni, omagamo;
silam smrti nas izviješ
in s seboj nas prežariš.

 

S tabo smo zmagalci smrti,
s tabo svet premagamo;
večni kralj, zato želimo,
daj, razsvetli nas tako,
da svetloba v nas ne mine
in da zmagamo temo.

 

Slava večnemu Očetu,
slava tebi, Božji Sin,
čast in hvala ti, Duh Sveti,
večni, troedini Bog,
ti naš mir si, luč, življenje,
ti si naša sreča vsa. Amen.

 

O Bog, ki brez začetka si,
o Bog, Očeta večni Sin,
o Bog, Ljubezen iz obeh,
o pridi k nam, prebivaj v nas.

 

Ti hrepenenje naših src,
ljubezen, sreča, radost vsa,
nenehno tebe iščemo,
da večno bi te gledali.

 

Presveti troedini Bog,
v dobroti si ustvaril nas;
deviške Matere je Sin
odrešil smrti nas s krvjo.

 

Ljubezen Kristusova spet
z Očetom spravila je svet:
da dvignila odrešene
nekoč bi med izvoljene.

 

Trojici sveti slava, čast,
veselje, mir in vsa oblast,
lepota, zmagovita moč,
kraljestvo, hvala vekomaj. Amen.

Ps 49   Pravo Božje češčenje

Najvišji Gospod, naš Bog, je spregovoril, *

poklical je vso zemljo od vzhoda do zahoda.

Z gore Sion se sveti Božje veličastvo, *

naš Bog prihaja med močnim grmenjem.

Pred njim gre užigajoč ogenj, *

nevihta divja okrog njega. —

 

Z višave Gospod kliče nebesa in zemljo, *

da bo sodil svoje ljudstvo:

»Zberite mi moje zveste, *

ki so z daritvijo sklenili z menoj zavezo.«

Nebesa oznanjajo Božjo pravičnost, *

priznavajo Boga za najvišjega sodnika. —

»Poslušaj,  moje ljudstvo, *

jaz ti bom govoril.

Hočem te opomniti: *

Le jaz sem tvoj Bog, le jaz edini.

Zaradi tvojih daritev te ne grajam, *

vedno so mi pred očmi tvoje žrtve.

Ne potrebujem tvojega premoženja, *

ne imetja tvoje hiše. —

 

Moje so zveri po gozdovih, *

moje so številne gorske živali.

Poznam vse ptice pod nebom, *

zapovedujem vsemu, kar se giblje po polju.

Ko bi bil lačen, bi ne pravil tebi; *

moj je namreč svet in vse, kar ga napolnjuje. —

 

Mar jem meso darovanih živali, *

mar pijem kri klavne daritve?

Daruj Bogu hvalno daritev *

in izpolni, kar si Najvišjemu obljubil.

Kliči me ob dnevu stiske, *

rešil te bom in pel mi boš slavo.« —

Bog očita grešniku: »Kaj naštevaš moje zapovedi *

in govoriš o moji zavezi?

V resnici pa moje zapovedi zavračaš *

in moje besede zaničuješ. —

 

Če vidiš tatu, z njim kradeš, *

in s prešuštniki se družiš.

Tvoja usta sejejo hudobijo, *

tvoj jezik je poln prevare. —

 

Kako rad govoriš zoper svojega brata; *

čeprav je sin tvoje matere, ga zasramuješ.

Vse to delaš – in jaz bi naj molčal? *

Misliš, da sem podoben tebi?

Grajati te moram: *

v obraz ti to očitam. —

 

Premislite to vi, ki name, pravičnega Boga, pozabljate, *

da vas ne kaznujem in vas nihče ne reši.

Časti me, kdor daruje hvalno daritev, *

kdor prav dela, tega bom zveličal.« —

– Ne nehamo za vas moliti in prositi,
– da bi popolnoma spoznali Božjo voljo.

 

Bratje! Kot sodelavci vas opominjamo, da milosti božje nekoristno ne prejemajte. Pravi namreč: »Ob času milosti sem te uslišal in na dan rešitve sem ti pomagal.« Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je dan rešitve!

V ničemer ne dajemo nobenega pohujšanja, da se naša služba ne bo grajala, marveč se v vsem skazujemo kot božji služabniki v veliki potrpežljivosti, v nadlogah, v potrebah, v stiskah, v ranah, v ječah, pri uporih, v trudih, v prečutih nočeh, v postih; s čistostjo, z znanjem, s prizanesljivostjo, s prijaznostjo, s Svetim Duhom, z nehlinjeno ljubeznijo; z oznanjevanjem resnice, z božjo močjo, z orožjem pravice v desni in levi; v časti in nečasti, pri slabem in dobrem glasu; kakor zapeljivci in vendar resnični, kakor nepoznani in vendar znani, kakor umirajoči in, glejte, živimo, kakor stepeni in vendar ne usmrčeni; kakor žalostni, pa vedno veseli, kakor ubogi, pa vendar mnoge bogatimo, kakor bi nič ne imeli in vendar imamo vse.

Naša usta so naproti vam, Korinčani, odprta, naše srce je razširjeno. Ni vam tesno v nas, tesno pa vam je v vaših srcih. Da z enakim meni povrnete - govorim kakor otrokom - se razširite tudi vi.

Ne dajte se vpregati v jarem z neverniki. Kaj imata namreč skupnega pravica in krivica? Ali kakšno zvezo ima luč s temo? Kakšno je soglasje med Kristusom in Belialom? Ali kakšen delež ima vernik z nevernikom? Kaj ima božje svetišče skupnega z maliki? Vi ste namreč svetišče živega Boga, kakor je Bog rekel: »Prebival bom med njimi in med njimi bom hodil in bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Zato odidite iz njihove srede ter se ločite, pravi Gospod, in nečistega se ne dotikajte. In jaz vas bom sprejel ter vam bom Oče in vi boste meni sinovi in hčere, govori vsemogočni Gospod.«

Ker imamo torej take obljube, predragi, se očistimo vseh madežev mesa in duha in dopolnjujmo v božjem strahu svetost.

SPEV (2 Kor 6,14.16; 1 Kor 3,16

Kaj imata skupnega pravica in krivica? Kaj ima božje svetišče skupnega z maliki? * Vi ste namreč svetišče živega Boga.

Ali ne veste, da ste božji tempelj in da božji Duh v vas prebiva? * Vi ste namreč svetišče živega Boga.

Sv. Janez Zlatousti (ok. 350-407) iz Antiohije, škof v Carigradu, neustrašen branitelj vere in nravnosti

 

Naše srce je razširjeno. Kakor žar s svojo močjo razteguje kovine, tako tudi ljubezen širi srca. Ljubezen je namreč ognjevita in žareča.

Ljubezen je odprla Pavlu usta in razširila njegovo srce. Pavel pravi: »Ne ljubim vas le z besedo, ampak tudi moje srce soglaša z usti, zato govorim z vso srčnostjo, z odprtimi usti in z vsem duhom.« Nič ni bilo tako široko kakor Pavlovo srce. Tako vroče je ljubilo vse vernike - kakor da bi bil vsak njegov ljubljenec -, da se ni ohladilo in oslabelo v prijateljstvu do njih, temveč je bilo celo za vsakega. Ali je kaj čudnega, če je to srce zajemalo vse vernike, ko je zaobjelo celo vse nevernike na zemlji?

Zato Pavel ni rekel: »Ljubim vas«, marveč z večjim poudarkom pravi: Naša usta so naproti vam, Korinčani, odprta, naše srce je razširjeno, vse vas nosim v svoji notranjosti. In to ne kakor koli, temveč z izredno velikodušnostjo. V ljubiteljevem srcu se vsak, katerega ljubi; lahko neovirano giblje, zato Pavel izjavlja: Ni vam tesno v nas, tesno pa vam je v vaših srcih. Glej, graja jih, vendar z veliko prizanesljivostjo, kar je značilno za velike ljubitelje. Ne govori: »Korinčani, ne ljubite nas«, ampak: »Ne ljubite nas z isto mero«. Noče jih namreč preveč karati.

Iz Pavlovih pisem je razvidno, kako kar gori v ljubezni do vernikov. Rimljanom piše: Želim vas namreč videti; večkrat sem se namenil k vam priti; in: da bi se mi že vendar kako posrečilo k vam priti. Galačanom pravi: Otročiči moji, za katere zopet trpim porodne bolečine. Efežanom pa: Zaradi tega poklekujem za vas. Solunčanom: Kajti kdo je naše upanje ali veselje ali častni venec? Ali ne vi? Pove jim, da jih je v srcu nosil, tudi ko je bil vklenjen v verige.

Kološanom piše: Želim namreč, da bi vi videli, koliko skrb imam za vas in za vse, kateri me niso osebno videli, da bi se utrdila njihova srca. In Solunčanom ponovno: Kakor neguje mati svoje otroke, tako smo v blagočutju do vas pripravljeni dati ne samo božji evangelij, ampak tudi svoje življenje. Govori jim: Ni vam tesno v nas. Ne omenja jim samo, da jih ljubi, marveč tudi, kako ga oni ljubijo, da bi jih s tem pritegnil. In to potrjuje z besedami: Prišel je Tit in nam poročal o vašem hrepenenju, o vašem žalovanju, o vaši gorečnosti zame.

SPEV (1 Kor 13, 4.6; Preg 10, 12)

Ljubezen je potrpljiva, je dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, se ne ponaša. * Se ne veseli krivice, veseli se pa resnice.

Sovraštvo zbuja prepire, ljubezen pa vse pogreške pokriva. * Se ne veseli krivice, veseli se pa resnice.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Povrnil se je svetel dan
in nas z veseljem je navdal,
Bogu na čast prepevamo
in Kristusa pozdravljamo.

 

Po njem je Stvarnik vseh stvari
ustvaril dneve in noči;
Gospodov zakon vodi vse,
da za temo spet svetlo je.

 

Ti prava luč si vernikom,
ki nikdar ne postaraš se,
nikdar ne mine tvoj sijaj,
tvoj dan večera ne pozna.

 

Podéli, večni Oče, nam,
da preživimo ves ta dan
v ljubezni Svetega Duha
kot bratje, sestre Kristusa. Amen.

Ps 91   Hvalnica Gospodu in Stvarniku

 

Gospod, prav je, da te slavimo *

in pojemo hvalnice tvojemu imenu, Najvišji.

Zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje, *

tvojo zvestobo ponoči,

na harfo z desetimi strunami in na liro, *

s spevom ob spremljavi na citre. —

 

Gospod, razveseljuješ nas s svojimi deli, *

občudujemo vse, kar si ustvaril.

 

Kako veličastna so tvoja dela, *

kako globoke so tvoje misli.

Ne daš se spoznati posvetnemu človeku, *

nespametni te ne more razumeti.

Čeprav grešniki rastejo kot trava *

in hudobni sijajno uspevajo,

obojne čaka večna poguba, *

ti pa, Gospod, si vzvišen na veke. —

 

Tvoji sovražniki bodo premagani, *

vsi hudodelci uničeni.

Mi pa bomo močni v Gospodu *

in uživali njegove dobrine.

Videli bomo grešnike zavržene *

in slišali hudobne vzdihovati.  —

 

Pravični bodo rasli kot palma, *

kot mogočno drevo bodo uspevali.

Zasajeni v dvoru Gospodove hiše *

bodo cveteli v Božji bližini.

Še v visoki starosti bodo dajali sadove, *

na veke bodo sočni in zeleni.

Oznanjali bodo, kako je Gospod pravičen, *

on je zavetje in v njem ni krivice. —

Ezk 36,24–28   Gospod bo obnovil svoje ljudstvo

 

Pokličem vas izmed narodov, *

iz vseh dežel vas zberem.

V vašo deželo vas popeljem, *

čisto vodo na vas zlijem.

Očiščeni boste vseh vaših grehov, *

vseh vaših hudobij vas operem. —

 

Novo srce vam ustvarim, *

novega duha vam vlijem v vašo notranjost.

Odstranim kamnito srce iz vašega telesa, *

čuteče srce vam ustvarim.

Svojega duha vlijem v vašo notranjost, *

da boste živeli po mojih zapovedih.

Ohranili boste moje besede *

in jih spolnjevali. —

 

Prebivali boste v deželi, *

ki sem jo dal vašim očetom.

Vi boste moje ljudstvo, *

jaz bom vaš Bog in Gospod na veke. —

Ps 8     Božje veličastvo in človekovo dostojanstvo

 

Gospod, naš Bog, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji, *

visoko nad nebo sega tvoje veličastvo.

Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, *

in s tem osramotil svoje sovražnike. —

 

Ko gledam nebo, mesec in zvezde, ki si jih ustvaril, *

mislim: kaj je človek, da se ga spominjaš.

Ustvaril si ga skoraj kakor angela, *

s slavo in častjo si ga ovenčal. —

 

Dal si mu oblast nad svojimi deli; *

vse si mu podvrgel:

ovce, govedo in divje živali, *

ptice pod nebom in ribe v morju. —

 

Gospod, naš Bog, kako si velik, *

kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji. —

Kratko berilo  (Prim. 2 Pt 3,13–14)
Po Gospodovi obljubi čakamo novih nebes in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost. Ker to pričakujete, preljubi, si torej prizadevajte, da vas najde brez madeža in brez graje v miru; in bodite prepričani, da vam je potrpljenje našega Gospoda v zveličanje.

Vriskal bom in ti prepeval, moj Bog.
— Vriskal bom in ti prepeval, moj Bog.

Premišljeval in oznanjal bom tvojo pravičnost.
— Vriskal bom in ti prepeval, moj Bog.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Vriskal bom in ti prepeval, moj Bog.

Odpev k Hvaljen Naravnaj, Gospod, na pot miru vse naše korake.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Naravnaj, Gospod, na pot miru vse naše korake.

Po svojem Sinu je Bog dal svetu upanje in življenje, zato ga molimo in prosimo:

Oče vseh ljudi, dočakali smo nov dan,

– naj ga s Kristusom preživimo v hvalo tvojemu veličastvu.

Vlil si nam krepost vere, upanja in ljubezni,

– naj jih ohranimo in v njih rastemo.

Naj vedno mislimo nate, Gospod,

– da se ti bomo brž odzvali, ko nas pokličeš.

Odvračaj nas od zapeljevanja in napadov hudega duha,

– obvaruj našo pot vsake hudobije.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Večni Bog, ti si prava luč in večni dan. V tem jutru te prosimo, naj žar tvoje luči, ki je pregnala noč, razsvetli tudi naše misli.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,169–176  (XXII)  Hvala Božji postavi

 

Gospod, moj klic naj pride k tebi, *

poúči me po svoji besedi.

Naj te doseže moja prošnja, *

reši me, kakor si obljubil. —

 

Moja usta naj ti pojejo hvalnice, *

ker mi kažeš prava pota.

Moj jezik naj oznanja tvojo zavezo, *

ker so tvoje zapovedi pravične. —

 

Tvoja roka naj me podpira, *

saj sem se odločil zate.

Gospod, od tebe si želim rešitve, *

tvoje odločitve naj mi bodo v srečo. —

 

Naj še dolgo živim in te hvalim, *

naj mi pomagajo tvoje zapovedi.

Išči me kakor izgubljeno ovco, *

tvoje zaveze nisem pozabil. —

Ps 44   Svatovska pesem za Kristusa Kralja

Iz srca mi vre vesela pesem; *

te besede posvečujem kralju.

Rad bi porabil vse svoje sposobnosti, *

da bi zapel hvalno pesem tebi. —

 

Ti si najlepši, *

najlepši med človeškimi sinovi.

Milina je razlita na tvojih ustnicah, *

Bog te je res blagoslovil za vse veke. —

 

Mogočni junak, opaši si meč okoli ledij, *

ponosno stopaj z njim v svojem veličastvu.

Bojuj se za resnico in pravico: *

tvoja desnica bo delala čudovita dela.

Zmagal boš in ljudstva ti bodo pokorna, *

v živo boš zadel svoje sovražnike. —

 

Božanski kralj, tvoj prestol je postavljen na vekov veke, *

žezlo tvojega kraljestva je žezlo pravičnosti.

Ljubiš pravico in sovražiš krivico, *

Bog, tvoj Bog, te je osrečil bolj kot druge kralje.  —

 

Tvoja oblačila diše po dragocenih dišavah, *

razveseljuje te pesem v razkošnih dvoranah.

Kraljevske hčere ti prihajajo naproti, *

vsa v zlatu stoji kraljica na tvoji desnici. —

Prisluhni, nevesta, poglej in poslušaj; *

pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta.

Kralj se veseli tvoje lepote, *

on je tvoj gospod, njemu se pokloni.

Glej, tuja ljudstva prihajajo z darovi, *

najbogatejši se potegujejo za tvojo naklonjenost. —

 

Kraljeva nevesta blesti v vsej svoji krasoti, *

njen plašč je okrašen z biseri in zlatom.

V dragoceni obleki jo peljejo k ženinu; *

družice jo spremljajo, da se mu poklonijo.

Veseli jih vodijo in vriskajo, *

ko vstopajo v kraljevo palačo. —

 

Dobil boš sinov, vrednih tvojih očetov, *

postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Proslavljal bom, kralj, tvoje ime od roda do roda *

in ljudstva te bodo slavila na veke. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

V začetku, Bog, si ustvaril svet
in tvoja vodi ga modrost,
čez dan ogrinjaš z lučjo nas,
ponoči daješ nam pokoj.

 

Hvaležno dan končujemo,
ko se mrači, te prosimo:
Gospod, očisti nam srce,
da hvalnico zapojemo.

 

Naj iz globine oglasi
se pesem in te počasti,
ljubezen naša v njej zveni
in moli duh te v zbranosti.

 

Počitek naj nas poživi,
zgubljene vrne nam moči,
prežene naj skrbi srcá
in okrepi naj nam duha.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 140,1–9  Molitev v nevarnosti

In dvignil se je z molitvami svetih dim vonjav iz angelove roke pred Boga (Raz 8,4).

 

Kličem te, Gospod, hitro mi pomagaj, *

čuj moj glas, ko vpijem k tebi.

Moja molitev naj se dviga k tebi kakor kadilo *

in moje roke kot ob večerni daritvi. —

 

Postavi stražo, Gospod, pred moja usta, *

pazi na moje govorjenje.

Naj se mi srce ne nagne k hudobiji, *

da bi grešil s krivičnimi dejanji.

Z ljudmi, ki delajo krivico, naj ne hodim, *

nočem uživati v njihovi družbi.

Naj me pravični, ki me ljubi, kaznuje in graja, *

dobrot grešnikov pa nikakor ne maram.

Njihovi hudobiji se bom upiral *

s svojo nenehno molitvijo. —

 

Ko jih bo Gospod ponižal, se bo pokazalo, *

da so bile moje besede dobronamerne.

Njihove kosti bodo zginile v podzemlje *

kot v razpokano in razorano zemljo. —

 

Moje oči, o Bog, pa se obračajo k tebi, *

k tebi se zatekam, varuj moje življenje.

Obvaruj me zanke, ki mi jo nastavljajo, *

in zvijače ljudi, ki hudo delajo. —

Ps 141 Molitev v zapuščenosti

 

Na ves glas kličem h Gospodu, *

na ves glas ga prosim.

Svojo skrb pred njim izlivam, *

pred njim razkrivam svojo stisko. —

 

Ves sem malodušen in preplašen, *

a ti, Gospod, poznaš mojo usodo.

Na poti, po kateri hodim, *

so mi skrivaj nastavili zanko.

Oziram se na levo in desno, *

a ni nikogar, ki bi se zmenil zame.

Nimam se kam zateči, *

nikogar ni, ki bi se brigal za moje življenje. —

 

Kličem k tebi, Gospod, ti si moje zavetje, *

ti mi boš rešil življenje.

Prisluhni mojemu vpitju, *

silno sem pobit in obupan.

Reši me mojih preganjalcev, *

ker so močnejši od mene. —

 

Reši me iz te stiske *

in iz srca se ti bom zahvalil.

Z menoj se bodo veselili vsi pravični, *

ker si bil tako dober do mene. —

Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik

 

Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *

a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.

Sam sebe je izničil, *

podobo hlapca je vzel nase.

Ljudem je postal podoben *

in bil po zunanjosti kakor človek.

Ponižal se je in je bil pokoren, *

pokoren do smrti, smrti na križu. —

 

Zato ga je Bog povišal *

in mu dal ime, ki je nad vsa imena.

V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *

v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.

Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *

v slavo Boga Očeta. —

Kratko berilo  (Rim 11,33–36)
O globočina bogastva in modrosti in vednosti Božje! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledna njegova pota! Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo? Ali kdo je bil njegov svetovalec? Ali kdo mu je prej kaj dal, da bi se mu povrnilo? Kajti od njega in po njem in zanj je vse: Njemu slava na veke! Amen.

Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.
— Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.

Vsa si z modrostjo ustvaril.
— Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Edinega Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha, slavimo in ponižno prosimo:

Sveti Gospod, vsemogočni Bog, naj zavlada na naši zemlji pravičnost

– in naj se tvoje ljudstvo raduje v blagodejnem miru.

Vsi narodi naj se pridružijo tvojemu kraljestvu

– in vsa ljudstva naj se tako zveličajo.

Zakonci naj vztrajajo v tvojem miru, skušajo izpolniti tvojo voljo

– in naj vedno živijo v medsebojni ljubezni.

Našim dobrotnikom milostno vse povrni

– in jim podari večno življenje.

Usmili se vseh žrtev sovraštva in vojne

– in jim daj uživati nebeški mir pri sebi.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Večni Bog, ostani z nami to noč, da bomo jutri s tvojo pomočjo vstali in se veselili vstajenja Kristusa, ki živi in kraljuje vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pod tvoje varstvo pribežimo,

o sveta Božja Porodnica.

Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti,

o častitljiva in blagoslovljena Devica.