Brevir za 25. marec 2024

[D]

1 Odpev Prisluhni, Gospod, in me reši.

2 Odpev Dobrotno se ozri, Gospod, na svojega služabnika.

3 Odpev Hvaljen, Gospod, za tvojo čudovito skrbnost, ki mi jo izkazuješ.

[L]

- Ko bom povzdignjen z zemlje,

- bom vse pritegnil k sebi.

 

Ker imamo zaupanje, bratje, da z Jezusovo krvjo stopimo v svetišče po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, to je skozi svoje telo, in imamo tudi velikega duhovnika nad božjo hišo: prihajajmo s pravim srcem v polni veri, v srcih očiščeni slabe vesti in na telesu umiti s čisto vodo; držimo se neomahljivo vere upanja - kajti zvest je on, ki je dal obljubo - glejmo drug na drugega, da se bomo spodbujali k ljubezni in dobrim delom, in ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč se spodbujajmo, in to toliko bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan.

Če namreč potem, ko smo resnico spoznali, radovoljno grešimo, ne ostane za grehe nobena daritev več, ampak strašno pričakovanje sodbe in maščevalni ogenj, ki bo razjedal nasprotnike.

Če kdo zavrže Mojzesovo postavo, na pričevanje dveh ali treh prič brez usmiljenja umrje. Koliko večjo kazen, menite, bo zaslužil, kdor tepta božjega Sina in ima kri zaveze, s katero je bil posvečen, za navadno ter sramoti Duha milosti! Zakaj vemo, kdo je rekel: »Moje je maščevanje, jaz bom povrnil«; in zopet: »Gospod bo sodil svoje ljudstvo.« Strašno je pasti v roke živega Boga.

Spominjajte pa se prejšnjih dni, v katerih ste razsvetljeni prestali velik boj v trpljenju: zdaj v sramoti in stiski postavljeni v zgledovanje, zdaj tovariši tistih, katerim se je tako godilo. Zakaj tudi z ujetniki ste imeli sočutje in prenesli ste z veseljem uplenitev svojega imetja, vedoč, da imate boljšo in neminljivo posest.

Ne zavrzite torej zaupanja, ki ga čaka veliko plačilo. Potrpežljivosti vam je namreč treba, da izvršite božjo voljo ter dosežete obljubo. »Zakaj še malo, prav malo in prišel bo, kateri mora priti, in ne bo odlašal. Moj pravični pa bo živel iz vere. Če se pa odtegne, ne bo z njim zadovoljna moja duša.« Mi pa nismo izmed tistih, ki se v svojo pogubo odtegujejo, ampak izmed tistih, ki verujejo, da tako rešijo življenje.

 

SPEV (Hebr 10, 35.36; Lk 21,19)

Ne zavrzite zaupanja! Potrpežljivosti vam je namreč treba, * da izvršite božjo voljo ter dosežete obljubo.

S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje, * da izvršite božjo voljo ter dosežete obljubo.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Trpljenje našega Gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa je poroštvo zveličanja in šola potrpežljivosti.

Le česa ne smejo srca vernikov pričakovati od božje milosti? Saj je bilo za edinega božjega Sina, ki je večen z Očetom, premalo, da se je za nas rodil kot človek. Moral je še umreti od istih človeških rok, ki jih je ustvaril.

Veliko nam za prihodnost obljublja Gospod, a še več je tega, o čemer vemo, da je bilo za nas že storjeno. Kje smo bili in kaj smo bili, ko je Kristus umiral za grešnike? Kako je mogoče dvomiti, da bo svetim poklonil življenje, ko je zanje daroval že svojo smrt? Zakaj to krhko človeštvo še noče verjeti, da bodo ljudje nekoč živeli pri Bogu, saj se je že uresničilo, kar je mnogo bolj neverjetno: Bog je umrl za človeka.

Kdo je pač Kristus? Tisti, ki je o njem rečeno: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta božja Beseda se je učlovečila in se naselila med nami. Sam po sebi Kristus namreč ne bi bil mogel umreti za nas, ko ne bi bil od nas prevzel umrljive človeške narave. Le tako je neumrljivi mogel umreti, tako je hotel dati umrljivim življenje, ker je hotel imeti vse tiste, ki jim je prej samega sebe dal. Sicer pa mi sami od sebe ne bi bili dosegli življenja, on kot tak pa ne bi bil mogel umreti.

Čudovito zamenjavo je napravil z nami: mi smo prispevali, da je umrl, on nam bo dal, da bomo živeli.

Ne le da se ne smemo sramovati smrti Gospoda, našega Boga, ampak se moramo nanjo do konca zanesti in nanjo biti ponosni. S tem da je od nas prevzel smrt, ki jo je lahko samo pri nas našel, se je možato zavezal, da nam bo od svoje strani dal življenje, ki ga sami po sebi ne bi mogli doseči.

Kako nam on, ki je vir življenja, ne bi dal tistega, kar nam gre iz pravičnosti, če nas je pa tako ljubil, da je sam brez greha za grešnike prestal trpljenje, ki smo ga mi z grehom zaslužili?

Kako ne bo dal nagrade svetnikom on, ki je zvest obljubam, saj je vendar vzel nase celo kazen za krivične, čeprav sam ni storil nobene krivice?

Neustrašno torej, bratje, izpovedujmo in oznanjujmo, da je bil Kristus za nas križan. Povejmo to veselo, brez strahu, ponosno in brez bojazljivosti.

Apostol Pavel je razumel križanega Kristusa in ga je razglasil za znamenje slave. Apostol Pavel bi bil lahko povedal o Kristusu mnogo božanskih lastnosti, saj je skupaj z Očetom kot Bog vendar stvarnik sveta in je vladar sveta kot človek, ki je podoben nam. Kljub temu ni rekel, da je ponosen na vse te čudovite Kristusove lastnosti. Rekel je: Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa.

 

Tvoj križ častimo, Gospod; spominjamo se tvojega slavnega trpljenja. * Usmili se nas, ki si trpel za nas.

Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, ki si jih odkupil z dragoceno krvjo. * Usmili se nas, ki si trpel za nas.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, v svoji slabosti omagujemo. Naj nas poživlja trpljenje Kristusa, tvojega Sina, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

[D]

[L]

Odpev 1 Moja duša je žalostna do smrti, ostanite tukaj in čujte z menoj, govori Jezus.

[D]

Odpev 2 Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan.

[D]

Odpev 3 Jezus, začetnik in dopolnitelj naše vere, je sprejel sramotni križ in je sedaj v Božji slavi.

[D]

Kratko berilo  (Jer 11,19–20)
Kakor krotko jagnje sem bil, ki ga peljejo v zakol. Nisem vedel, da so kovali zle naklepe proti meni: Pokončajmo drevo z njegovim sadom vred in iztrebimo ga iz dežele živih, da se ne bo več omenjalo njegovo ime! Ti pa, Gospod vesolja, sodiš pravično in preiskuješ srca; ti sam jim boš povrnil, zakaj tebi sem zaupal svojo pravdo.

Spev z odpevom

Odpev k Hvaljen Pravični Oče, svet te ni spoznal, jaz pa te poznam, ker si me ti poslal.

V duhu se združimo z vesoljno Cerkvijo, ki te dni obhaja spomin Gospodovega trpljenja, in goreče prosímo:

Jezus, Gospod vsega stvarstva, za trideset srebrnikov te je Juda prodal tvojim sovražnikom,

– daj nam prave modrosti, da bomo vedno tebe in tvoje prijateljstvo bolj cenili kot vse drugo.

V vrtu Getsemani si rekel: Moja duša je žalostna do smrti,

– spominjaj se, kako smo brez moči pred trpljenjem in smrtjo.

Začetnik življenja in vzor vsake svetosti, pa obsojen na smrt,

– oprosti nas krivde in reši nas, ki zaslužimo obsodbo.

Odrešenik sveta, bil si križan med dvema razbojnikoma,

– razodeni v svetnikih moč svojega odrešenja.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, v svoji slabosti omagujemo. Naj nas poživlja trpljenje Kristusa, tvojega Sina, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.

[D]

Pesem v velikem tednu

Vsi verni veselimo se,
obhajajmo rešenja dni:
naš Jezus, vseh odrešenik,
vladarja smrti zmagal je.

 

Z zelenimi mladikami
vse ljudstvo h Kristusu hiti:
»Hozana, Davidov ti sin!«
mu kličejo, prepevajo.

 

Hitimo k njemu tudi mi,
saj kralj je naš dobrótljivi;
zelenje vzeli smo v roké
in pesmi naše ga slavé.

 

Naj milost Božja nas z neba
očisti grehov, reši zla,
da z dušo, vso očiščeno,
Gospodu hvalo pojemo.

 

Bogu Očetu slava, čast,
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

[D]

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Jer 18,20b)
Spomni se, Gospod, kako sem stal pred tabo, da bi v njih prid govoril, da bi od njih odvrnil tvojo jezo.

– Res je nosil naše trpljenje
– in si naložil naše bolečine.

[L]

Odpev 1 Trpeči Jezus ni imel lepote, obličje je imel zmaličeno od bolečin.

[D]

Odpev 2 Svojemu služabniku bom dal množice, ker je zanje dal življenje.

[D]

Odpev 3 Bog nas je obdaril v svojem ljubljenem Sinu, v njem imamo odrešenje po njegovi krvi.

[D]

Kratko berilo  (Rim 5,8–9)
Bog skazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus za nas umrl, ko smo bili še grešniki. Mnogo bolj bomo torej zdaj, ko smo z njegovo krvjo opravičeni, po njem božje jeze rešeni.

Odpev k Moja duša Kakor je Mojzes povzdignil v puščavi kačo, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel po njem večno življenje.

Odpev k Moja duša Kakor je Mojzes povzdignil v puščavi kačo, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel po njem večno življenje.

Počastimo Kristusa, ki nam je obljubil, da bo s svojega križa vse pritegnil k sebi, in ga prosímo:

Gospod, na Oljski gori si občutil zapuščenost in osamljenost ter si v veliki bridkosti Očeta prosil tolažbe,

– poslušaj vzdihovanje in prošnje množice trpečih.

Med tvojim smrtnim bojem na križu je mrak pokril zemljo,

– daj ljudem spoznati, da je brez tvoje luči vse temno.

S tvojo smrtjo je bila porušena ločilna stena razločevanja in sovraštva,

– naj ljudje spoznajo, da je tvoj evangelij edina pot resničnega miru in rodovitnega sodelovanja.

Tvoja smrt je začetek nove dobe,

– privedi vse ljudi na pot resnične svobode in novega stvarstva.

S križa si zaklical z močnim glasom in poln ljubezni do vseh ljudi izdihnil,

– sprejmi v svoje večno kraljestvo naše brate in sestre, ki so s teboj prestopili prag večnosti.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, v svoji slabosti omagujemo. Naj nas poživlja trpljenje Kristusa, tvojega Sina, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.