Brevir za 24. september 2022

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

O Bog, neskončno usmiljeni,
ki vladaš svet ustvarjeni,
v osebah treh le eden si,
v rokah držiš vesoljni svet.

 

Minile nočne ure so,
zdaj s spevi te pozdravljamo.
Z darovi svojega Duha
duha napolni našega.

 

Očisti grešno nam srce,
naj tebi se povsem odpre,
usliši, kar te prosimo
v molitvi z vso ponižnostjo.

 

Naj preživimo ves ta dan
z ljubeznijo napolnjeni,
da vselej bi pripravljeni
tvoj klic, o Bog, poslušali.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

 

 

O Bog, ti veličastni kralj,
ki v slavi vekomaj živiš,
pomagaj nam, saj rad deliš
darove Svetega Duha.

 

Ozdravi, kar je bolnega,
zavrni moč pohujšanja,
ki bi zavajalo nas v greh,
in potolaži žalostne.

 

Kot teden ta se steklo bo
življenje naše zemeljsko,
takrat, Gospod, te prosimo,
sodnik nam bodi milostljiv.

 

Usliši naš proseči glas,
ne pošlji nas na levo stran,
na desni nam prostora daj
in sprejmi nas v sijaj nebes.

 

Potem pa z vsemi narodi
naj združeni te hvalimo,
vso dolgo večnost molimo,
Gospod, naš troedini Bog. Amen

Ps 130 Otroško zaupanje v Gospoda

 

Gospod, v svojem srcu se ne povišujem, *

na druge ne gledam prezirljivo.

Za velike reči se ne poganjam, *

ne iščem, kar je zame previsoko. —

 

Nasprotno, nič me ne vznemirja, *

v tebi sem popolnoma miren.

Kakor otrok v naročju svoje matere, *

tako se je moje srce umirilo v tebi. —

 

Zaupaj, Božje ljudstvo, v Gospoda, *

zaupaj zdaj in na veke. —

Ps 131 Božje obljube Davidovi hiši

 Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida (Lk 1,32).

 I

Spomni se, Gospod, Davida, *

in vseh njegovih skrbi in načrtov.

Naredil je obljubo tebi, Vsemogočni, *

in ti tako prisegel: —

 

»Ne pojdem v stanovanje svoje hiše, *

ne ležem v svojo posteljo;

svojim očem ne dovolim spanja, *

svojim trepalnicam ne počitka,

dokler ne najdem mesta za Gospoda, *

bivališča za Vsemogočnega.« —

 

Slišali smo, da je skrinja zaveze v Betlehemu, *

našli smo jo zunaj na poljanah.

Vstopimo zdaj v Gospodovo bivališče *

in se priklonimo pred Bogom. —

 

Dvigni se, Gospod, na svoje mesto, *

ti in skrinja tvojega veličastva!

Tvoji duhovniki naj oblečejo pravičnost, *

tvoji sveti naj radostno vzklikajo.

Ne zavrzi svojega maziljenca *

zaradi Davida, svojega služabnika. —

Gospod je prisegel Davidu, *

svoje prisege ne bo prelomil:

»Na tvoj prestol bom postavil *

potomca tvoje rodovine.

Če ohranijo tvoji sinovi mojo zavezo in zapovedi, *

bodo njihovi sinovi vedno sedeli na tvojem prestolu.« —

 

Gospod je namreč izvolil Sion, *

tako si ga je izbral za svoje bivališče:

»Tu bom počival za vselej, *

tako sem želel in tu bom prebival. —

 

Letine tega kraja bom obilno blagoslavljal, *

njegove prebivalce nasičeval s kruhom.

Njegove duhovnike bom oblačil v pravičnost, *

njegovi sveti bodo radostno vzklikali. —

 

Davidu zbudim mogočnega potomca, *

svojemu maziljencu pripravim nasledstvo.

Njegove sovražnike ogrnem v sramoto, *

na njegovi glavi pa bo blestela moja krona.« —

– Pridite in glejte Gospodova dela.
– Čudovite reči je naredil na zemlji.

 

Tedaj me je božji poslanec peljal nazaj k tempeljskemu vhodu. In glej, izpod tempeljskega praga je privrela voda, proti vzhodu, zakaj ospredje templja je gledalo proti vzhodu. Voda pa je tekla od spodaj od desne strani templja, južno od oltarja. Nato me je peljal ven skozi severna vrata ter me vodil zunaj okrog do zunanjih vrat, ki gledajo proti vzhodu. In glej, voda je žuborela od desne strani.

Mož je šel z merilno vrvico v svoji roki proti vzhodu; zmeril je tisoč komolcev in me peljal po vodi, ki mi je segala do gležnjev. Zmeril je zopet tisoč komolcev in me peljal po vodi, ki mi je segala do kolen. Zopet je zmeril tisoč komolcev in me peljal po vodi, ki mi je segala do ledij. Zopet je zmeril tisoč komolcev; tedaj je bila reka, ki je nisem mogel prebresti; zakaj voda je tako narastla, da je bila voda za plavanje, reka, ki je ni bilo mogoče prebresti. Tedaj mi je rekel: »Ali si videl, sin človekov?« Potem me je peljal nazaj po bregu reke.

Ko sem se vračal, sem videl na bregu reke na obeh straneh silno veliko drevja. Rekel mi je: »Ta voda teče v vzhodni okraj in vrvra dol v pustinjo in dospe v Mrtvo morje. Ko pride tja, postane voda Mrtvega morja zdrava. Vsakršno živo bitje, ki se tam giblje, oživi, kamorkoli se izlije reka; tedaj bo silno veliko rib. Zakaj če pride ta voda tja, ozdravi Mrtvo morje in ostane pri življenju vse, kar doseže reka. Ob njej bodo stali ribiči. Od Engadov do Engalima bo prostor za sušenje mrež. Rib bo v silno veliki množini kakor rib v Velikem morju. Močvirja in mlakuže v njeni bližini pa ne bodo postale zdrave; odločene so za pridobivanje soli.

Na obeh bregovih reke bo rastlo vsakovrstno drevje z užitnim sadjem; listje mu ne ovene in sad mu ne mine. Vsak mesec bo nov sad rodilo; zakaj voda, ki ga napaja, teče iz svetišča. Njegov sad bo za jed in njegovo listje v zdravilo.«

SPEV (Prim. Ezek 47,1.9; prim. Jan 4,14)

Videl sem vodo, tekočo od templja od desne strani; * in vsi, h katerim bo dospela ta voda, se bodo zveličali.

Voda, ki jim jo bom jaz dal, bo v njih postala studenec vode, tekoče v večno življenje; * in vsi, h katerim bo dospela ta voda, se bodo zveličali.

Sv. Hilarij (ok. 315-367), škof v Poitiersu v Franciji, zaradi nasprotovanja arijanstvu pregnan, pisec dogmatično-polemičnih in eksegetičnih spisov

 

S potokom zalivaš polja in daješ zemlji rodovitnost, pravi psalm. Kaj pomeni potok, ni dvoma. Prerok namreč pravi: Dobrine vseh vrst osrečujejo božje mesto. Gospod sam pa pravi v evangeliju: Kdorkoli bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, bo postala v njem studenec vode, tekoče v večno življenje. In drugič: »Kdor v mene veruje, bodo iz njegovega osrčja tekle reke žive vode, kakor pravi Sveto pismo. To pa je rekel o Svetem Duhu, ki naj bi ga potlej prejeli tisti, ki so verovali vanj.« Ta reka se torej napolni z božjo vodo, Sveti Duh namreč nas preplavi s svojimi darovi in iz tega studenca življenja se v nas izlije potok, zvrhano poln božje vode.

In tudi hrana nam je že pripravljena. Kakšna hrana? Tista, ki nas pripravlja na združenje z Bogom. To je njegovo Rešnje telo, ki ga prejemamo pri obhajilu. Ta združitev nas potem pripravlja na zedinjenje z njegovim skrivnostnim telesom, ki je zmagoslavna Cerkev. Na to namreč namiguje omenjeni psalm, ko pravi: Daješ zemlji rodovitnost, da obrodi ljudem hrano, kajti ta hrana nas rešuje ne le za danes, temveč nas pripravlja tudi za prihodnost.

Mi, ki smo se prerodili v krstu, občutimo silno veliko veselje, ko že sedaj malce okušamo prvine Svetega Duha, ko nam posreduje spoznavanje skrivnosti, dar prerokovanja, dar modrosti, trdnost v veri, dar ozdravljanja in gospodovanje nad hudobnimi duhovi. Vse to prihaja v nas polagoma, kakor kaplja za kapljo, dokler nas popolnoma ne prevzame in obrodi neštevilne sadove.

SPEV (Ps 35, 9-10; 64, 5)

Nasičujemo se z dobrotami tvoje hiše, Gospod, s potokom svojih radosti nas napajaš. * V tebi je vir vsega življenja in v tvoji luči nam vse postaja svetlo.

O da bi mogli uživati dobrote tvoje hiše! * V tebi je vir vsega življenja in v tvoji luči nam vse postaja svetlo.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Obseva zarja že nebo,
na zemljo se razliva dan,
umika zadnja se tema
in vstaja sonca zlati žar.

 

Zbeži varljivost naj noči,
naj duša krivde se znebi;
kar zlega noč prinesla je,
naj s črno se temo zgubi.

 

Ko zadnje jutro bo prišlo
in v slavi pride naš Gospod,
naj v neminljivi večnosti
osreči nas nebeška luč.

 

Bogu Očetu slava, čast,
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,145–152  (XIX)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, iz vsega srca te prosim: *

usliši me, tvoje zakone hočem spolnjevati.

Reši me, ko te kličem, *

naj ne pozabim tvoje postave. —

 

Pred jutranjim svitom prihajam in prosim, *

zaupam v tvoje obljube.

Vso noč ne zatisnem očesa, *

ker premišljujem tvoje besede. —

 

Gospod, poslušaj me, saj si dober, *

poživi me in mi pomagaj.

Bližajo se mi krivični preganjalci, *

daleč so od tvoje postave. —

 

Gospod, ti si pri meni, *

zvest si v svojih sklepih.

Že davno sem spoznal iz tvojih odločitev, *

da je tvoja postava nespremenljiva in trdna na veke. —

2 Mz 15,1–4a.8–13.17–18  Zahvalna pesem Izraelcev

 Zmagovalci so peli pesem Mojzesa, Božjega služabnika (Raz 15,2–3).

 

Pojmo Gospodu, ker je mogočen, *

preganjalce na konjih je potopil v morje. —

 

Gospod  je moja moč in moja pesem, *

Gospod me je rešil.

Moj Bog je, zato ga proslavljam; *

Bog mojega očeta je, zato ga poveličujem.

Gospod je kakor bojevnik, *

njegovo ime je Vsemogočni.

Faraonove vozove je pogreznil v morje *

in potopil vso njegovo vojsko. —

 

Njegov veter je nakopičil vode in zajezil valovje, *

ki se je strdilo sredi morja.

Sovražnik je rekel: »Pojdem za njimi, *

dohitel jih bom in plen razdelil.

Vse bom polovil, *

izdrl svoj meč in jih uničil.«

Toda Gospodov veter jih je potopil v morje, *

kot svinec so se pogreznili v silnem vodovju. —

 

Gospod, kdo je močnejši od tebe, *

kdo je tako veličasten v svetosti?

Strmim, ko gledam tvoja dela, *

saj ti delaš čudeže.

Stegnil si svojo desnico *

in preganjalce je požrla globina.

Usmiljeno si vodil svoje ljudstvo *

in si ga rešil.

Tvoja sveta moč ga je vodila *

proti tvojemu svetemu prebivališču. —

 

Naselil jih boš v hriboviti obljubljeni deželi, *

kjer si pripravil sebi stalno bivališče.

Tam boš postavil svoje svetišče, *

in boš kraljeval na veke in zmeraj. —

Ps 116 Hvalnica dobremu Bogu

 

Hvalite Gospoda, vsi narodi, *

slavite ga, vsa ljudstva. —

 

Velika je do nas njegova dobrota, *

Gospodova zvestoba traja na veke. —

Kratko berilo  (2 Pt 1,10–11)
Bratje! Bolj in bolj se trudíte, da z dobrimi deli utrdite svoj poklic in svojo izvolitev; če namreč to delate, se ne boste nikdar spotaknili. Zakaj tako vam bo dan širok vhod v večno kraljestvo našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa.

K tebi se obračam, Gospod, ti si moje zavetje.
— K tebi se obračam, Gospod, ti si moje zavetje.

Tebi posvečujem svoje življenje.
— K tebi se obračam, Gospod, ti si moje zavetje.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— K tebi se obračam, Gospod, ti si moje zavetje.

Odpev k Hvaljen Razsvetli, Gospod, vse, ki sedijo v temi in smrtni senci.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Razsvetli, Gospod, vse, ki sedijo v temi in smrtni senci.

Slavimo Kristusa, ki je hotel biti v vsem enak svojim bratom, da bi nam izkazoval usmiljenje in bil zares naš veliki duhovnik pri Očetu. Prosímo ga:

Kristus, sonce pravice, tebi posvečujemo ta dan,

– saj si nas s svojo milostjo razsvetlil pri krstu.

Vsako uro današnjega dneva te hočemo slaviti

– in v vsem hvaliti tvojo dobroto.

Tvoja mati Marija je skrbno poslušala tvojo besedo,

– naj tudi mi danes spolnjujemo tvojo voljo.

Daj nam na poti po minljivem svetu hrepeneti po neminljivi sreči,

– da bomo po veri, upanju in ljubezni že vnaprej okušali veselje tvoje blaženosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Nebeški Oče, razsvetljuj naša srca z lučjo Kristusovega vstajenja, da ne bomo zašli v temo smrti, temveč prispeli v večno svetlobo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,33–40  (V)      Hvala Božji postavi

 

Svojo pot mi, Gospod, pokaži, *

po njej bom zvesto hodil.

Daj mi razumnost, da bom ohranil tvojo postavo *

in jo spolnjeval z vsem srcem. —

 

Po poti svojih ukazov me vodi, *

samo po njej me veselí hoditi.

Nagni mi srce k svojim odredbam, *

varuj me pohlepa po bogastvu. —

 

Odvrni mi oči od ničevosti, *

s svojo besedo me poživi.

Svojemu služabniku spolni obljubo, *

dano tistim, ki te ljubijo. —

 

Bojim se sramote, odvrni jo od mene, *

tvoja volja me vodi k sreči.

Glej, hrepenim po tvojih zapovedih, *

v svoji pravičnosti me poživi. —

Ps 33   Gospod je zavetje pravičnega

Slavim Gospoda v vsakem času, *

vedno mu prepevam hvalne speve.

Na ves glas ga hvalim, *

da ubogi slišijo in se veselijo.

Poveličujte z menoj Gospoda, *

njegovo ime skupno slavimo. —

 

Iskal sem Gospoda in me je uslišal, *

vseh mojih strahov me je rešil.

Glejte nanj in se razveselite, *

ni vam treba zardevati.

Ubožec je klical in Gospod ga je slišal, *

rešil ga je iz njegove stiske.

Angel varuje tiste, ki se boje Gospoda, *

da jih reši vsega hudega. —

 

Okusite in spoznajte, kako je Gospod dober, *

blagor človeku, ki vanj zaupa.

Slavite Gospoda, njegovi zvesti, *

njim, ki ga častijo, nič ne manjka.

Celo bogati obubožajo in stradajo, *

Bogu zvesti pa ničesar ne pogrešajo. —

Pridite, ljudje, in poslušajte, *

učil vas bom, kako je treba Boga spoštovati.

Ali hočeš srečno živeti *

in dolgo uživati dobrote? —

 

Varuj svoj jezik hudobije *

in svoja usta zvijače.

Ogibaj se krivice in delaj dobro, *

išči miru in si zanj prizadevaj. —

 

Z očetovsko ljubeznijo gleda Bog na pravične *

in skrbno posluša njihove prošnje.

Natančno opazuje vse, ki delajo hudo, *

in še njihov spomin zbriše z zemlje. —

 

Komaj pravični zakličejo, jih že sliši, *

iz vseh njihovih stisk jih reši.

Hitro potolaži potrta srca *

in skesanim rad pomaga. —

 

Mnogo nadlog zadeva pravičnega, *

a iz vseh ga Bog rešuje.

Varuje njegovo življenje, *

nič hudega se mu ne bo zgodilo. —

 

Grešnika pogublja njegova hudobija, *

kaznovani bodo, kateri črtijo pravičnega.

Bog rešuje življenje svojih zvestih služabnikov, *

ne bo se kesal, kdor se k njemu zateka. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

O Bog, začetnik vseh stvari,
od tebe vse je, kar živi,
lepo okrasil si zemljo,
obilno jo obdaroval.

 

Ko vsa si dela dokončal,
še sedmi dan posvetil si,
da bi naučil tudi nas,
naj sedmi dan praznujemo.

 

V slabosti vsi grešili smo,
iskreno zdaj kesamo se
in sklenemo poboljšanje,
podpri nas z milostjo, Gospod.

 

Ko se prikažeš kot sodnik
in strah objel bo vse stvari,
usmiljen se na nas ozri
in daj nam slavo v večnosti.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,105–112   (XIV)   Hvala Božji postavi

 

Tvoja beseda mi je kakor svetilka, *

je kakor luč na moji poti.

Prisegam in hočem prisego držati, *

da bom spolnjeval tvoje pravične odloke. —

 

Silno sem potrt in ponižan, *

ohrani me pri življenju po svoji besedi.

Sprejmi, Gospod, mojo molitev, *

daj mi spoznati svoje sklepe. —

 

Moje življenje je zmeraj v nevarnosti, *

vendar tvoje postave ne pozabljam.

Grešniki mi nastavljajo zanke, *

vendar od tvojih zapovedi ne odstopam. —

 

Tvojo postavo sem prejel od svojih očetov, *

vse življenje mi bo v veselje.

Z vsem srcem si bom prizadeval, *

da jo bom spolnjeval vedno in natančno. —

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe.

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik

 

Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *

a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.

Sam sebe je izničil, *

podobo hlapca je vzel nase.

Ljudem je postal podoben *

in bil po zunanjosti kakor človek.

Ponižal se je in je bil pokoren, *

pokoren do smrti, smrti na križu. —

 

Zato ga je Bog povišal *

in mu dal ime, ki je nad vsa imena.

V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *

v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.

Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *

v slavo Boga Očeta. —

Kratko berilo  (Kol 1,3–6a)
Milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa! Zahvaljujemo se Bogu in Očetu našega Gospoda Jezusa Kristusa vedno, ko za vas molimo. Slišali smo o vaši veri v Kristusu Jezusu in o ljubezni, ki jo imate do vseh svetih zaradi upanja, ki vam je pripravljeno v nebesih. O tem upanju ste že prej slišali pri oznanjevanju resnice evangelija, ki je prišel do vas in kakor po vsem svetu rodi sad in raste tudi pri nas.

Od sončnega vzhoda do zahoda bodi hvaljeno Gospodovo ime.
— Od sončnega vzhoda do zahoda bodi hvaljeno Gospodovo ime.

Njegova slava presega vsa nebesa.
— Od sončnega vzhoda do zahoda bodi hvaljeno Gospodovo ime.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Od sončnega vzhoda do zahoda bodi hvaljeno Gospodovo ime.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Bog podpira ljudstvo, ki si ga je izbral za svojo posebno dediščino, in skrbi za njegovo srečo. Zahvaljujmo se mu za to dobroto in z zaupanjem kličimo:

Usmiljeni Oče, prosimo za našega papeža Frančiška in našega škofa …

– varuj ju in s svojo močjo posvéti.

Bolniki naj čutijo, da so združeni s Kristusom v trpljenju

– in naj bodo vedno deležni njegove tolažbe.

Usmili se tistih, ki nimajo doma in strehe,

– pomagaj jim, da bodo našli primerno stanovanje.

Daj zemlji rodovitnost in ohrani njene sadove,

– da bomo imeli vsi dovolj vsakdanjega kruha.

Dobrotljivo varuj vsakršnega zla naše ljudstvo,

– da bomo živeli v tvojem miru in blagostanju.

S svojo veliko dobroto sprejmi naše rajne

– in jim podeli večni dom v nebesih.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Večni Bog, ostani z nami to noč, da bomo jutri s tvojo pomočjo vstali in se veselili vstajenja Kristusa, ki živi in kraljuje vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Angel Gospodov je oznanil Mariji – in spočela je od Svetega Duha.
Zdrava, Marija …
Glej, dekla sem Gospodova – zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava, Marija …
In Beseda je meso postala – in med nami prebivala. Zdrava, Marija …
Prosi za nas, sveta Božja Porodnica. – Da postanemo vredni obljub Kristusovih.
Molimo. Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.