Brevir za 24. marec 2012

[L]

Pesem
Usmilil se je Božji Sin
ječanja žalostnih nižin,
Očeta dragega stvari
osvoboditi zaželel.

 

Privzame naše si telo,
da ne bi več pod oblastjo
ječali smrti in pekla,
odprl bi pot nam do neba.

 

In danes je presrečni dan,
ko Božji Sin prišel je sam
v posodo tesno iz prsti,
da vse človeštvo prerodi.

 

O nad vse vzvišena skrivnost,
veselje naše in radost,
zdaj nova večnost nam je vzšla
v sijaju zlatem iz neba.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki iz Device rojen si,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

1 Odpev Ko je prišla polnost časov, je poslal Bog svojega Sina, rojenega iz žene, da bi prejeli posinovljenje. 

 —

2 Odpev Ob svojem prihodu na svet pravi: Telo si mi pripravil; glej, prihajam, da izpolnim, o Bog, tvojo voljo.

 —

3 Odpev V tem se je razodela Božja ljubezen do nas, da je Bog na svet poslal svojega edinorojenega Sina, da bi mi po njem živeli. 

- Beseda se je učlovečila

- in se naselila med nami.

 

Ko je David prebival v svoji palači, je rekel David preroku Natanu: »Glej, jaz stanujem v cedrovi palači, skrinja zaveze Gospodove pa je pod šotorskimi preprogami.« Natan je Davidu odgovoril: »Stori vse, kar je v tvojem srcu, kajti Bog je s teboj!« A še tisto noč je Natanu prišla božja beseda: »Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: ,Tako govori Gospod: Ti mi ne boš zidal hiše za stanovanje. Saj nisem prebival v hiši od dne, ko sem odpeljal Izraela, do tega dne, temveč sem potoval od enega šotora in prebivališča do drugega. Kjer koli sem hodil med vsem Izraelom, ali sem mar rekel kateremu izmed Izraelovih sodnikov, ki sem jim zapovedal pasti moje ljudstvo, besedo: Zakaj mi niste postavili cedrove hiše? Zdaj torej tako povej mojemu služabniku Davidu: ,Tako govori Gospod nad vojskami: Jaz sem te vzel s pašnika izza drobnice, da bi bil knez mojemu ljudstvu Izraelu. Bil sem s teboj, kjer koli si hodil, in sem iztrebil pred teboj vse tvoje sovražnike. Naredil ti bom ime enako imenu velikašev na zemlji. Določil bom kraj svojemu ljudstvu Izraelu in ga vanj zasadil, da bo prebivalo na svojem in se mu ne bo treba več bati in ga hudobneži ne bodo več stiskali kakor poprej, od časa, ko sem postavil sodnike čez svoje ljudstvo Izraela. Vse tvoje sovražnike bom ponižal in ti oznanjam, da ti bo Gospod sezidal hišo. Ko se ti dopolnijo dnevi in pojdeš k svojim očetom, bom določil tvojega potomca, enega izmed tvojih sinov, za tvojega naslednika in bom utrdil njegovo kraljestvo. Ta mi bo sezidal hišo in njegov prestol bom utrdil na veke. Jaz mu bom oče, on mi bo sin. Svoje milosti mu ne bom odtegnil, kakor sem jo odtegnil njemu, ki je bil pred teboj. Postavil ga bom v svoji hiši in v svojem kraljestvu na veke. Njegov prestol bo utrjen na veke.'«

Natančno po vseh besedah in po vsej tej prikazni je Natan govoril Davidu.

 

SPEV (Prim. Lk 1, 26-32)

Angel Gabrijel je bil poslan k devici Mariji, zaročeni Jožefu, in ji je oznanil blagovest. Marija se je prestrašila. Ne boj se, Marija, zakaj milost si našla pri Gospodu. * Glej, spočela in rodila boš njega, ki se bo imenoval Sin Najvišjega.

Zdrava, Marija, milosti polna; Gospod je s teboj. * Glej, spočela in rodila boš njega, ki se bo imenoval Sin Najvišjega.

Sv. Leon Veliki (papež od 440-461), pisec številnih pisem in govorov, iz katerih odsevata dobrota in jasen nauk

 

Božje veličastvo si je privzelo ponižnost, moč je privzela slabost, večnost smrtnost. Da bi odplačala dolg našega stanja, je neranljiva narava združena z naravo, ki je podvržena trpljenju, da bi - kakor je bilo primerno za naše zdravilo - eden in isti srednik med Bogom in ljudmi, človek Jezus Kristus, mogel umreti v enem in ne bi mogel umreti v drugem.

V neokrnjeni in popolni resnično človeški naravi se je torej rodil pravi Bog, ves v svojem in ves v našem. Naše pa imenujemo, kar je od začetka Stvarnik v nas določil in kar je sprejel, da bi obnovil.

Kar pa je prevarljivec prizadejal in je prevaranec dopustil, o tem ni v Odrešeniku nobenega sledu. In čeprav je bil podvržen vsem človeškim slabostim, zato še ni bil sokriv naših zločinov.

Podobo hlapca je privzel, a ne gnusobe greha; kar je človeško, je povzdignil, božanskega pa ni zmanjšal. Kajti izničenje, po katerem je nevidni postal viden in je Stvarnik ter Gospod vseh stvari hotel biti eden izmed smrtnikov, je bilo sad usmiljenja, ne pa pomanjkanje moči. Zato je tisti, ki je ostal Bog in je ustvaril človeka, postal človek v podobi hlapca.

Božji Sin stopa torej v te nižine sveta, ko zapušča nebeški prestol, in se znova rodi v novem redu, ne da bi zapustil Očetovo slavo.

V novem redu, ker je ostal neviden v svojem in je postal viden v našem; nedoumljivi je hotel postati zaznaven; tisti, ki je pred vsemi časi, je začel bivati v času. Gospod vesolja je sprejel podobo hlapca in je zato zasenčil svoje neskončno veličastvo; Bog, ki ne pozna trpljenja, je hote postal človek, podložen trpljenju, in nesmrtni se je podvrgel zakonom smrti.

On, ki je pravi Bog, je hkrati pravi človek in ni v tej edinosti nobene laži, ko sta med seboj povezani človeška ponižnost in vzvišenost božanstva.

Kakor se namreč Bog ne spremeni z usmiljenjem, tako dostojanstvo ne uniči človeka. Vsaka narava namreč dela v skupnosti z drugo, kar ji je lastno: Beseda namreč dela, kar je njej lastno, in telo izvršuje, kar je lastno njemu.

Ena narava se blešči v čudežih, druga pa je podvržena trpljenju. In kakor Beseda obdrži isto naravo z Očetom, tako ostaja človek v naravi našega rodu.

Eden in isti je namreč, kar moramo pogosto povedati, pravi božji in pravi človeški sin. Bog zato, ker je bila v začetku Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog; človek pa zato, ker se je Beseda učlovečila in se naselila med nami.

 

Devica Marija, sprejmi Besedo, ki ti jo je angel prinesel od Gospoda. Spočela in rodila boš njega, ki je Bog in človek, * da boš blagoslovljena med vsemi ženami.

Rodila boš Sina in ostala Devica; spočela boš, mati boš in ostala nedotaknjena, * da boš blagoslovljena med vsemi ženami.

Sklepna prošnja
Molimo. Večni Bog, hotel si, da je tvoja Beseda, tvoj večni Sin, v Devici Mariji prejel resnično človeško naravo. Verujemo, da je naš Odrešenik pravi Bog in pravi človek, naj bomo tudi deležni njegovega Božjega življenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[L]

Pesem 

Rešenja ura bliža se,
prihaja angel iz nebes,
da vest Devici sporoči,
ki vse ljudi razveseli.

 

Pošilja Oče večnosti
nam Sina, ki na vek živi.
Marija mati ga rodi,
da z nami šteje bežne dni.

 

Privzame naše si telo,
da zbrisal z nas bi krivdo, zlo,
z nedolžno bi krvjo umil
človeški zadolženi rod.

 

Marija, ki ponižna vsa
Bogu si izročila se
in zdaj kraljica si neba,
ti bodi nam zavetnica.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki iz Device rojen si,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Odpev 1 Angel Gabrijel je bil poslan k Devici Mariji, zaročeni z Jožefom. 

[S]

Odpev 2 Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa.

[S]

Odpev 3 Devica je spočela in deviška ostala, devica je rodila Zveličarja.

[S]

Kratko berilo  (Flp 2,6–7)

Dasi je bil Kristus Jezus v Božji podobi, ni imel za plen, da je enak Bogu, ampak je sam sebe izničil, podobo hlapca vzel nase, postal podoben ljudem in bil po zunanjosti kakor človek.

Spev z odpevom

Odpev k Hvaljen Zaradi svoje neizmerne ljubezni, s katero nas je ljubil, je poslal Bog svojega Sina v podobi grešnega človeka.

V Gospodovem oznanjenju danes slavimo začetek našega odrešenja. Veseli vzklikajmo:

O Bog, kakor je angel prinesel Devici Mariji veselo oznanilo,

– tako naj tudi mi veselo sprejmemo svojega Odrešenika.

Usmiljeni Oče, kakor si se ozrl na nizkost svoje dekle,

– tako se spomni in usmili tudi nas vseh.

Kakor je bila nova Eva pokorna tvoji Božji besedi,

– tako naj se tudi nam zgodi po tvoji volji.

Sveta Mati Božja naj pomaga trpečim, dviga malodušne in krepi omahujoče,

– naj prosi za vse ljudi, posebno za služabnike Cerkve in Bogu posvečene žene.

Sklepna prošnja
Večni Bog, hotel si, da je tvoja Beseda, tvoj večni Sin, v Devici Mariji prejel resnično človeško naravo. Verujemo, da je naš Odrešenik pravi Bog in pravi človek, naj bomo tudi deležni njegovega Božjega življenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Pesem opoldne 

V tej uri Kristus je razpet
na križu klical: Žejen sem.
Naj žejo po pravičnosti
zbudi nam, ki ga molimo.

 

Naj glad po njem začutimo,
ki nas s seboj nasitil bo.
Naj duša grehe zamrzi,
po čednosti zahrepeni.

 

Ljubezen Svetega Duha
naj naša srca prepoji,
telesa strast naj ohladi
in dušo mlačno razžari.

 

Prosímo vdano Kristusa,
Očeta in obeh Duha:
Trojica sveta, močni Bog,
usmili vsega se svetá. Amen.

[Dopolnilni]

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (1 Jn 4,10)
V tem je ljubezen: ne, da smo mi ljubili Boga, temveč, da je on nas ljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe.

– Glej, dekla sem Gospodova ,
– zgodi se mi po tvoji besedi .

[L]

1 V postu 5 Svojo postavo jim položim v srce, govori Gospod, jaz bom njihov Bog in oni moje ljudstvo.

[D]

2 V postu 5 Vse imam za izgubo zaradi vzvišenosti spoznanja Jezusa Kristusa, mojega Gospoda.

[D]

3 V postu 5 Božji Sin se je iz tega, kar je trpel, učil pokorščine.

[D]

Kratko berilo  (1 Pt 1,18–21)
Vedite, da niste z minljivimi rečmi, s srebrom ali zlatom, odkupljeni iz svojega praznega življenja, ki ste ga imeli od očetov, marveč z dragoceno krvjo Kristusa kot nedolžnega in brezmadežnega Jagnjeta. On je bil izbran pred začetkom sveta, razodet pa poslednji čas zaradi vas. Vi po njem verujete v Boga, ki ga je obudil od mrtvih in mu dal veličastvo, da je vaša vera tudi upanje v Boga.

Odpev k Moja duša Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo.

Odpev k Moja duša Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo.

Slavimo Kristusa, našega Gospoda, ki je naš učitelj, vzor in brat, ter mu ponižno kličimo:

Kristus, v vsem si nam postal podoben, razen v grehu, nauči nas deliti veselje z veselimi in žalost s potrtimi,

– da bo naša ljubezen vsak dan popolnejša.

V bratih in sestrah, ki živijo v raznovrstnem pomanjkanju, naj vidimo tebe,

– naj jim pomagamo ter v njih tebi strežemo.

Mrtvega Lazarja si obudil iz smrtnega spanja,

– naj se po veri in pokori prebudijo v življenje vsi, ki so zaradi greha duhovno mrtvi.

Po zgledu Device Marije in svetnikov

– naj si mnogi izberejo pot krščanske popolnosti.

Vsi mrtvi naj vstanejo k življenju v tvoji slavi

– in se večno veselijo v tvoji ljubezni.

Sklepna prošnja
Gospod, naš Bog, tvoj Sin se je iz ljubezni do ljudi izročil v smrt. Pomagaj nam, da bomo z enako ljubeznijo zvesto hodili za njim, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.