Brevir za 23. marec 2012

[D]

1 Odpev Naši očetje so nam pripovedovali o Gospodovi moči in njegovih čudovitih delih.

2 Odpev Izraelovi sinovi so jedli mano in pili iz duhovne skale, ki jih je spremljala.

3 Odpev Spomnili so se, da je Bog njihov varuh in rešitelj.

[L]

- Spreobrnimo se h Gospodu, svojemu Bogu,

- milostljiv je in usmiljen.

 

Vsa Izraelova občina je zagnala krik in vik, in ljudstvo je jokalo tisto noč. Vsi Izraelovi sinovi so godrnjali zoper Mojzesa in Arona in vsa občina jima je govorila: »O da bi bili umrli v egiptovski deželi ali da bi umrli v tej puščavi! Zakaj nas vodi Gospod v to deželo, da pademo pod mečem? Naše žene in naši otroci bodo v plen. Ali ni bolje za nas, da se vrnemo v Egipt?« In govorili so drug drugemu: »Postavimo si poglavarja in vrnimo se v Egipt!«

Mojzes in Aron sta tedaj padla na svoje obličje pred vso zbrano občino Izraelovih sinov. Nunov sin Jozue pa in Jefonov sin Kaleb, ki sta bila tudi med ogledniki dežele, sta pretrgala svoja oblačila in rekla vsej občini Izraelovih sinov: »Dežela, ki smo jo prehodili, da bi jo ogledali, je zelo lepa dežela. Če nam je Gospod naklonjen, nas bo pripeljal v to deželo in nam jo dal, deželo, v kateri teče mleko in med. Le ne upirajte se Gospodu in ne bojte se ljudstva te dežele! Kajti kakor kruh jih bomo pojedli. Brez obrambe so ostali. Z nami pa je Gospod. Nikar se jih ne bojte!«

Tedaj ju je vsa občina mislila posuti s kamenjem. Toda Gospodovo veličastvo se je prikazalo nad shodnim šotorom vsem Izraelovim sinovom. Gospod pa je rekel Mojzesu: »Doklej me bo zaničevalo to ljudstvo? Doklej mi ne bodo verjeli kljub vsem znamenjem, ki sem jih storil med njimi? Udarim jih s kugo in jih iztrebim, iz tebe pa naredim narod, večji in mogočnejši, kakor je ta.«

Mojzes je rekel Gospodu: »Če Egipčani to slišijo, saj si s svojo močjo odpeljal to ljudstvo iz njihove srede, bodo povedali prebivalcem te dežele. Slišali so, da si ti, Gospod, sredi tega ljudstva, da se ti, Gospod, razodevaš iz oči v oči, da tvoj oblak stoji nad njimi in da ti hodiš pred njimi podnevi v oblačnem stebru in ponoči v ognjenem stebru. Ako torej to ljudstvo pokončaš kakor enega moža, bodo narodi, ki so slišali glas o tebi, rekli: ,Ker Gospod ni mogel pripeljati tega ljudstva v deželo, ki jim jo je s prisego obljubil, jih je pomoril v puščavi.'

Naj se torej tvoja moč, Gospod, zdaj poveliča, kakor si govoril: Gospod je prizanesljiv in velik v milosti, odpušča krivdo in hudobijo; vendar pa nikakor ne pušča brez kazni, ampak pokori krivdo očetov na sinovih do tretjega in četrtega roda. Odpusti, prosim, krivdo tega ljudstva po svojem velikem usmiljenju, kakor si prizanašal temu ljudstvu od Egipta do semkaj!«

Gospod je rekel: »Odpuščam po tvoji besedi. Toda kakor resnično živim in bo z Gospodovim veličastvom napolnjena vsa zemlja: Vsi ti možje, ki so videli moje veličastvo in moja znamenja, ki sem jih storil v Egiptu in v puščavi, pa so me vendar že desetkrat skušali in niso poslušali mojega glasu, nikakor ne bodo videli dežele, ki sem jo s prisego obljubil njihovim očetom. Nihče od vseh teh, ki so me zaničevali, je ne bo videl. Svojega služabnika Kaleba pa bom, ker je bil drugega duha in mi bil popolnoma zvest, pripeljal v deželo, ki jo je že obhodil, in njegov zarod jo bo dobil v delež. Amalečana in Kanaanca pustite bivati v dolini! Jutri se obrnite in odrinite v puščavo po poti proti Rdečemu morju!«

 

SPEV (Ps 102, 8.9.13.14)

Gospod je milostljiv in usmiljen, potrpežljiv in zelo milosrčen. Ne spominja se več naših grehov, njegova nevolja ne traja dolgo. * Kakor je oče usmiljen z otroki, tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo.

Dobro ve, kakšni smo, saj nas je ustvaril; spominja se, da smo iz zemlje. * Kakor je oče usmiljen z otroki, tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo.

Sv. Atanazij (295-373), škof v Aleksandriji v Egiptu, pregnanec, borec zoper arijanstvo, pisatelj apologetskih, dogmatskih, zgodovinskih in eksegetskih spisov

 

Bratje moji, lepo je preiti z enega praznika k drugemu, od ene molitve k drugi in z ene slovesnosti na drugo slovesnost. Blizu je čas, ki začenja novo dobo, praznovanje svete velike noči, v kateri se je naš Gospod žrtvoval za nas. Mi se seveda krepčamo z jedjo življenja in razveseljujemo svoje srce z dragoceno Kristusovo krvjo, kakor da bi pili iz studenca. In vendar smo še naprej žejni in zmeraj še hrepenimo. On pa se daje žejnim in za praznični dan s svojo dobrotljivostjo vabi k sebi vsa nepotešena srca: Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije.

Ne pogasi človeku žeje samo takrat, ko ta pristopi, ampak vsakokrat, če le izrazi prošnjo, mu je dovoljeno, da se približa Odrešeniku. Milost tega praznika ni omejena na določeno dobo in njegov bleščeči žarek ne pozna zatona; vedno razsvetli tiste, ki si tega želijo. Z nenehno močjo pa sije v kristjanih, ki so že razsvetljeni ter ponoči in podnevi premišljujejo svete knjige. Ti so kakor človek, ki ga sveti psalm blagruje z besedami: Blagor človeku, ki ne zaide na kriva pota, ne pohaja z grešniki in ne poseda s hudobneži; veseli pa se božjih zapovedi ter jih noč in dan premišlja.

Dragi moji! Bog je od začetka postavil za nas ta praznik z namenom, da bi ga obhajali vsako leto. Za naše odrešenje je izročil v smrt svojega Sina in zaradi istega namena nam je dal velikonočni praznik, v katerega je usmerjeno vse bogoslužno leto. Ta praznik nas s svojo skrivnostjo vodi skozi vse nadloge tega sveta. Po njem nam naklanja tisto odrešilno veselje, ki veča bratstvo med ljudmi. S svojim skrivnostnim delovanjem nas združuje v eno občestvo in vse kristjane duhovno povezuje, kjerkoli so. Združuje nas v skupni molitvi in zahvali, ki je običajna ob takih slovesnostih. Čudež božje dobrotljivosti je, kako nas ta praznik združuje vse, tiste, ki se zberejo od daleč, in tiste, ki so razkropljeni po daljnih krajih, in nas vse tesno zbliža po veri.

 

SPEV (Sof 3, 8.9; Jan 12, 32)

Počakajte me, govori Gospod, do dneva, ko vstanem. * Tedaj bom dal ljudstvu spet čiste ustnice, da bodo vsi klicali moje ime in mi služili v skupni vnemi.

Jaz bom, ko bom z zemlje povzdignjen, vse pritegnil k sebi. * Tedaj bom dal ljudstvu spet čiste ustnice, da bodo vsi klicali moje ime in mi služili v skupni vnemi.

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, naši slabotni naravi si pripravil vso potrebno pomoč. Daj, da jo bomo z veseljem sprejemali, ko nas prenavljaš, in te slavili z resnično svetim življenjem.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Čisto srce, o Bog, mi ustvari, duha stanovitnosti v meni obnovi.

2 Odpev Vesêli se, Jeruzalem, ker boš vsa ljudstva zbral v Gospodu.

3 Odpev Hvali, Sion, svojega Boga, ki pošilja na zemljo svojo besedo.

[L]

Kratko berilo  (Iz 53,11b–12)
S svojim trpljenjem bo moj pravični služabnik prinesel pravičnost mnogim, njih hudobije bo naložil nase. Zato mu bom dal v delež mnoge in mogočne prejme kot plen, zato ker je svoje življenje dal v smrt in bil prištet med hudodelce, medtem ko je nosil grehe mnogih in prosil za grešnike.

Spev z odpevom

Odpev k Hvaljen Mene poznate in tudi veste, odkod sem; nisem prišel sam od sebe, ampak moj Oče me je poslal, govori Gospod.

Jezusa Kristusa, ki nas je odrešil s svojo smrtjo in vstajenjem, kličimo na pomoč:

Šel si v Jeruzalem, da bi tam trpel in tako prišel v slavo,

– privedi svojo Cerkev v večno veliko noč.

Hotel si biti pribit na križ in preboden z vojakovo sulico,

– ozdravi naše rane.

Tvoj križ nam je postal drevo življenja,

– naj v krstu prerojeni uživamo njegove sadove.

Na križu si odpustil skesanemu razbojniku,

– odpusti tudi nam grešnikom.

Sklepna prošnja
O Bog, naši slabotni naravi si pripravil vso potrebno pomoč. Daj, da jo bomo z veseljem sprejemali, ko nas prenavljaš, in te slavili z resnično svetim življenjem.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Pesem opoldne 

V tej uri Kristus je razpet
na križu klical: Žejen sem.
Naj žejo po pravičnosti
zbudi nam, ki ga molimo.

 

Naj glad po njem začutimo,
ki nas s seboj nasitil bo.
Naj duša grehe zamrzi,
po čednosti zahrepeni.

 

Ljubezen Svetega Duha
naj naša srca prepoji,
telesa strast naj ohladi
in dušo mlačno razžari.

 

Prosímo vdano Kristusa,
Očeta in obeh Duha:
Trojica sveta, močni Bog,
usmili vsega se svetá. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Prim. Jer 3,12.14a)
Spreobrnite se, govori Gospod, ne bom vas več jezno gledal, kajti milostljiv sem, ne jezim se na veke. Povrnite se, odpadli sinovi, govori Gospod.

– Ne glej, o Bog, na moje grehe,
– vso mojo krivdo izbriši.

Pesem
Vsa zemlja danes naj spozna,
da je rešenja zarja vzšla;
ne bo težil nas jarem zla,
že blizu je zveličanje.

Kar Izaija govori,
v Devici se zares zgodi:
oznani angel ji, pove:
Duh Sveti bo obsenčil te.

Kar praviš, naj se mi zgodi,
tako Marija govori
in tisti, ki ves svet drži,
pod čistim srcem zdaj živi.

Kar Adam je nekoč grešil,
Bog – človek sam je zadostil;
kar prvega napuh zgubi,
ponižnost drugega dobi.

Slavimo Kristusa Boga,
Sinú Očeta večnega,
ki ga Devica zdaj spočne
po moči Svetega Duha. Amen.

1 Odpev Mladika požene iz Jésejeve korenike in cvet vzcvete iz njegove korenine, na njem bo počival Duh Gospodov.

 —

2 Odpev Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo vekomaj.

 —

3 Odpev Vzvišena Beseda, od vekomaj rojena iz Očeta, se je danes učlovečila in k nam ponižala.

 —

Kratko berilo  (1 Jn 1,1–2)
Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo s svojimi očmi videli, kar smo gledali in so naše roke otipale, o Besedi življenja, to življenje se je razodelo in smo ga videli. Spričujemo ter vam oznanjamo večno življenje, ki je bilo pri Očetu in se nam je razodelo.

Odpev k Moja duša Sveti Duh bo prišel nadte, Marija, in moč Najvišjega te bo obsenčila.

Odpev k Moja duša Sveti Duh bo prišel nadte, Marija, in moč Najvišjega te bo obsenčila.

Večni Oče je danes po angelu Mariji oznanil naše odrešenje. Zaupno ga prosimo:

Devico Marijo si izbral, da bi bila mati tvojemu Sinu,

– usmili se vseh, ki pričakujejo njegovo odrešenje.

Po Gabrijelovih ustih si Mariji oznanil mir in veselje,

– podeli vsemu svetu resnični mir in srečo zveličanja.

S privoljenjem Marije, ponižne dekle, in po delovanju Svetega Duha se je tvoja Beseda naselila med nami,

– pripravi naša srca, da bomo sprejeli Kristusa, kakor ga je sprejela Devica Marija.

Oziraš se na nizke in lačne napolnjuješ z dobrotami,

– dvigni potlačene, pridi na pomoč ubogim, pomagaj umirajočim.

O Bog, pri tebi ni nič nemogoče in delaš čudeže,

– sprejmi nas k sebi, ko boš obudil mrtve poslednji dan.

Sklepna prošnja
Večni Bog, hotel si, da je tvoja Beseda, tvoj večni Sin, v Devici Mariji prejel resnično človeško naravo. Verujemo, da je naš Odrešenik pravi Bog in pravi človek, naj bomo tudi deležni njegovega Božjega življenja.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.