Brevir za 23. avgust 2019

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Sredi nočne je temine
zdaj petelin že zapel,
upanje budi se v duši:
nov spet dan bo zdaj prišel.
Duh se naš h Gospodu dviga,
da ga moli in časti.

 

Kristus, kakor luč mogočna
si prišel med nas na svet,
ko so vladale temine
in je molk objemal vse,
ko so nam stvari se zdele,
kot da mrtve bi bile.

 

Ti budiš nas zdaj iz spanja
hudobije, grešnosti,
luč nam vračaš za življenje,
da se duh osvobodi,
moč nam iz nebes naklanjaš,
ki življenje prerodi.

 

Slava večnemu Očetu,
slava tebi, Božji Sin,
čast in hvala ti, Duh Sveti,
večni, troedini Bog,
ti naš mir si, luč, življenje,
ti si naša sreča vsa. Amen.

Zdaj z nami bodi, o Gospod,
Očeta večnega odsvit,
brez tebe, ki ustvarjaš svet,
zajel bi nas tesnobni strah.

 

Naj Sveti Duh nas razsvetli,
naj pride v nas in v nas živi,
tedaj sovražnik premeten
zapeljeval nas bo zaman.

 

Naj sredi dnevnih opravil,
ki pač življenje terja jih,
brez vsake krivde bi bili
pokorni tvojim zákonom.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 54,2–15.17–24  Tožba zoper nezvestega prijatelja

O Bog, poslušaj mojo molitev, *

ne umikaj se moji prošnji.

Ozri se name in me usliši, *

ne najdem utehe svoji bolečini.

Ko sovražnik vpije in grešnik preklinja, *

se bojim in trepečem.

Nesreče se kar zgrinjajo name, *

z vso silo me dušijo.

Moje srce je zbegano, *

mučijo me smrtne bolečine.

Strah in trepet prihajata nadme *

in groza me prevzema. —

 

O, ko bi imel peruti, *

kot golob bi odletel in se umiril.

Nekam daleč bi pobegnil, *

ostal bi v samoti.

Hitro bi si poiskal zavetje *

pred viharjem in nevihto. —

Gospod, razkrôpi sovražnike in zmešaj jim jezike, *

prepir in nasilje so zasejali med nami.

Noč in dan na nas prežijo, *

širijo zvijačo in prevaro.

Zločini se dogajajo po naših cestah, *

krivice in nasilja je polna dežela. —

 

Če bi me sramotil neprijatelj, *

bi pač prenašal.

Če bi mi nasprotoval sovražnik, *

bi se mu izognil.

Toda to si naredil ti, moj prijatelj, *

moj tovariš in zaupnik.

Kako prijetna je bila najina družba, *

skupaj sva hodila k Božji službi. —

Za pomoč se bom obrnil k Bogu *

in Gospod me bo rešil.

Zjutraj, opoldne in zvečer bom zaupljivo molil *

in Bog me bo uslišal.

Obvaroval me bo pred sovražniki, *

osvobodil me bo mnogih napadalcev.

Bog, ki kraljuje na veke, me bo uslišal *

in jih bo ponižal. —

 

Kršijo premirje, ki so ga sklenili, *

prav nič se Boga ne bojijo.

Izdajajo svoje zaveznike, *

prelamljajo dogovore.

Prijaznosti so polna njihova usta, *

a njih srce je željno boja.

Njihove besede so lepe na zunaj, *

za njimi pa se skrivajo nabrušeni meči. —

 

Prelôži svojo skrb na Gospoda, on te bo podpiral, *

nikdar ne bo pustil, da bi pravični omahnil.

 

Gospod, ti boš prevzetne kmalu pahnil v jamo pogube, *

zame pa boš neomajno zaupanje. —

– Sin moj, poslušaj mojo modrost,
– prisluhni mojim nasvetom.

 

Gorje upornim sinovom, govori Gospod, snujejo naklep, ki ne izhaja od mene, in sklepajo pogodbo, ki ni po mojem duhu, da bi kopičili greh na greh. Odpravljajo se na pot, da pridejo v Egipt, ne da bi me vprašali, da se zatečejo v faraonovo varstvo in se zaklonijo v egiptovski senci. Faraonovo varstvo vam bo v sramoto in zaklon v egiptovski senci v zasmeh. Četudi so njihovi knezi v Tanisu in pridejo njih poslanci v Hanes, bodo vsi razočarani nad ljudstvom, ki jim nič ne koristi, ki jim ni v pomoč ne v korist, ampak le v razočaranje in sramoto.

Izrek o veliki živali na jugu: Skozi deželo stiske in nadloge, levinj in rjovečih levov, gadov in krilatih zmajev nosijo na hrbtu oslov svoje bogastvo in na grbi velblodov svoje zaklade k ljudstvu, ki jim nič ne koristi. Zakaj prazna in ničeva je pomoč Egipta. Zato ga imenujem: »Rahab, ki mirno sedi«.

Zdaj pojdi, napiši to na tablo vpričo njih in zapiši to v knjigo, da bo za prihodnji čas, za pričevanje na veke! To je uporno ljudstvo, to so lažnivi sinovi, sinovi, ki nočejo poslušati Gospodove postave. Vidcem govore: ,Ne imejte videnja!' in prerokom: ,Ne prerokujte nam, kar je prav! Govorite nam sladke besede, prerokujte prevare! Umaknite se s pravega pota, krenite s prave steze, pustite nas pri miru z Izraelovim Svetim!'

Zato Izraelov Sveti tako govori: Ker zametate to besedo in se zanašate na napačnost in prevaro ter se na to opirate, vam bo ta pregreha kakor razpad grozeča razpoka, štrleča na visokem zidu, ki se hipoma, mahoma zruši. Zdrobi se, kakor se zdrobi lončarjeva posoda, ki se razbije brez usmiljenja, da med njenimi razbitki ni najti črepinje, da bi vanjo vzel ogenj z ognjišča ali zajel vodo iz vodnjaka.

Zakaj tako govori vsemogočni Gospod, Izraelov Sveti: Če se spreobrnete in ostanete mirni, boste rešeni. V mirovanju in zaupanju je vaša moč. Toda niste hoteli. Rekli ste: ,Nikakor ne. Na konjih bomo tja dirjali!' Zato boste bežali. ,Na dirkalnih konjih bomo jahali!' Zato vas bodo podili v divjem diru. Tisoč vas bo bežalo pred grožnjo enega, pred grožnjo petih boste bežali, dokler ne postane vaš ostanek kakor drog na vrhu gore, kakor prapor na griču.

Toda Gospod čaka, da vas pomilosti, zato se vzdigne, da se vas usmili. Kajti Gospod je Bog pravice, blagor vsem, ki zaupajo vanj.

SPEV (Iz 30, 15.18)

Če se spreobrnete in ostanete mirni, boste rešeni. * V mirovanju in zaupanju je vaša moč.

Gospod čaka, da vas pomilosti, blagor vsem, ki zaupajo vanj. * V mirovanju in zaupanju je vaša moč.

Sv. Ambrož (ok. 330-397), škof v Milanu, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Ne odrešuje brat, odrešil bo človek; saj brat ne more dati Bogu odkupnine in plačati cene za svojo rešitev; zato pa, čemú bi se bal v dneh stiske? Kaj torej more škodovati meni, ki ne samo da ne potrebujem odrešenja, temveč sem sam odrešenik vseh? Druge osvobajam in zase naj bi bil v strahu? Glej, vse delam novo, kar celo presega vezi bratstva in dolžnosti. Tistega, ki ga brat, rojen iz iste matere, ne more rešiti, ker ga ovira slabost enake narave, bo rešil človek, tisti človek, o katerem je pisano: Gospod jim bo poslal človeka, ki jih bo rešil; to je tisti človek, ki je sam o sebi dejal: Umoriti hočete mene, človeka, ki sem vam govoril resnico.

Pa čeprav je človek, kdo ga bo spoznal? Zakaj ga nihče ne bo spoznal? Zato, ker kakor je samo eden Bog, tako je tudi eden srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus. On edini je tisti, ki bo odrešil človeka in z dobroto premagal rodne brate. Za tujce je prelil svojo kri, ki je nihče ne more preliti za brata. Ni prizanesel svojemu telesu, da bi nas rešil greha. Dal je sam sebe v odkupnino za vse, kakor zatrjuje njegov zvesti pričevalec, apostol Pavel, ki tudi pravi: Resnico govorim, ne lažem.

A zakaj nas bo rešil edino on? Zato, ker mu nihče ni enak v dobroti, da bi dal svoje življenje za svoje služabnike; nihče mu ni enak v neokrnjenosti, saj so vsi pod grehom, podvrženi Adamovemu padcu. Za odrešenika je izbran edino on, ki ga prastara krivda ni mogla zadeti. Rešenje je prišlo torej po človeku, Gospodu Jezusu, ki si je privzel našo človeško naravo, da bi v svojem telesu križal greh vseh ljudi in s svojo krvjo izbrisal zadolžnico človeškega rodu.

Pa boš morda vprašal: Zakaj je v psalmu rečeno, da nas ne rešuje brat, ampak človek? Ali Odrešenik zanika, da je naš brat, ko pa sam pravi: Oznanjal bom tvoje ime svojim bratom? Toda Kristus Jezus nam ni odpustil grehov kot naš brat, ampak kot človek, v katerem je bil Bog. Tako je tudi zapisano: Bog je v Kristusu spravil svet s seboj. V tistem Kristusu, o katerem edino je bilo rečeno: Bog se je učlovečil in se naselil med nami. Ko je torej prebival v telesu, se ni naselil med nami kot brat, temveč kot Gospod.

SPEV (Iz 53,12; Lk 23, 34)

Svoje življenje je dal v smrt in bil prištet med zločince. * Nosil je grehe mnogih in prosil za grešnike.

Jezus je govoril: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. * Nosil je grehe mnogih in prosil za grešnike.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

Ti sama luč si, o Gospod,
in luči vir, nebo držiš
in vsem svetlobo milostno
deliš z očetovsko rokó.

 

Že v zarji zvezde ugašajo
in vedno bolj žari nebo,
iz jutranje meglè prši
in v travi rosa se iskri.

 

Razgublja nočna se tema
in zvezda je danica vzšla,
podoba Kristusa, Boga,
ki je nebeška luč sveta.

 

O Bog, ti dan si naših dni,
neskončna polnost luči si,
ti vsemogočen, eden si,
v skrivnosti sveti troedin.

 

Zveličar, zdaj te hvalimo
in kot Boga te molimo,
s teboj Očeta večnega,
enako Svetega Duha. Amen.

Ps 50   Usmili se me, Bog

Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,23–24).

 

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *

v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.

Popolnoma izmij mojo krivdo, *

mojega greha me očisti. —

 

Svojo pregreho priznavam, *

moj greh mi je živo v spominu.

Grešil sem zoper tebe samega, *

kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.

Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *

tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —

 

Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *

z grehom je omadeževan že od začetka.

Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *

ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —

 

Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *

bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.

Naj spet občutim radost in veselje, *

moje potrto srce naj se vzraduje. —

 

Ne glej na moje grehe, *

vso mojo krivdo izbriši.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *

duha stanovitnosti v meni obnovi. —

 

Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *

svojega svetega duha mi ne odvzemi.

Naj se spet veselim, da sem rešen, *

duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —

 

Grešnikom bom kazal tvoja pota, *

izgubljeni se bodo vrnili k tebi.

Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *

moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —

 

Gospod, odpri moje ustnice, *

da bom oznanjal tvojo hvalo.

Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *

klavnih in žgalnih daritev ne maraš.

Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *

skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —

 

Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *

kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.

Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *

in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —

Tob 13,10–15,17–19  Zahvala za osvoboditev ljudstva

 

Hvalite Gospoda, vsi njegovi izvoljeni, *

obhajajte svete dneve in ga slavite.

Jeruzalem, Božje mesto, *

za tvoja dela zahteva Gospod pokoro. —

 

Hvali Boga, večnega Gospoda, s svojimi dobrimi deli, *

da spet postavi svoje svetišče v tebi.

Nazaj bo poklical vse tvoje pregnance, *

da se boš veselil vse večne čase. —

 

Bleščal se boš v sijajni luči, *

klanjale se ti bodo vse pokrajine zemlje.

Narodi bodo od daleč prihajali k tebi, *

prinašali darila in v tebi molili Gospoda.

Tvojo deželo bodo imeli za sveto, *

tvoje veliko ime bodo slavili v tebi.

Veselil se boš svojih potomcev, *

blagoslovljeni se bodo zbirali pri Gospodu. —

 

Blagor vsem, ki te ljubijo, *

ki se tvojega miru veselijo.

Hvali, moja duša, Gospoda, ker bo osvobodil Jeruzalem, *

rešil svoje ljudstvo iz vsake njegove stiske. —

Ps 147 Jeruzalem znova pozidan

 

Hvali Gospoda, Jeruzalem, *

hvali svojega Boga, o Sion. —

 

Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *

blagoslovil tvoje otroke v tebi.

Tvoji deželi daje živeti v miru, *

hrani te z najboljšo pšenico.

Na zemljo pošilja svojo besedo, *

njegovo oznanilo se hitro širi. —

 

Snežno odejo razgrinja kot volno, *

kakor pepel potresa slano.

Točo siplje kot drobtine kruha, *

kaj more obstati pred njegovim mrazom?

Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *

veter zaveje in stečejo vode. —

 

Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *

zakone in zapovedi svojim izvoljenim.

Tako ni storil nobenemu narodu, *

ni jim razodel svoje postave. —

Kratko berilo  (Gal 2,19b–20)
S Kristusom sem križan. Živim, pa ne več jaz, ampak v meni živi Kristus. Kolikor pa zdaj živim v telesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in zame dal sam sebe.

Gospoda Najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.
— Gospoda Najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.

Iz nebes naj mi pomaga in me reši.
— Gospoda Najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospoda Najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.

Odpev k Hvaljen Odrešenik nas bo obiskal po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Odrešenik nas bo obiskal po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Bog skrbi za vse, ki jih je ustvaril in odrešil po svojem Sinu. Zaupajmo vanj in ga prosimo:

Usmiljeni Bog, usmerjaj nas na pot svetosti,

– da bomo imeli v mislih to, kar je resnično, kar je pravično in kar je vredno ljubezni.

Zaradi svoje zvestobe nas ne zavrzi za vselej

– in ne razdiraj svoje zaveze.

Sprejmi nas ponižne in skesane,

– saj ni nihče razočaran, kdor zaupa vate.

V Kristusu si nas poklical v preroško službo,

– naj oznanjamo tvoja čudovita dela.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobri Oče, prosimo te, velikodušno nam podeli obilje milosti, da bomo spolnjevali tvoje zapovedi, prejeli tolažbo v sedanjem življenju, v prihodnjem pa večne radosti.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,161–168  (XXI)  Hvala Božji postavi

 

Mogočni me preganjajo brez vzroka, *

moje srce pa spoštuje tvoje besede.

Veselim se tega, kar si povedal, *

kakor lovec obilnega plena. —

 

Sovražim laž in se mi gnusi, *

a tvojo postavo ljubim.

Sedemkrat na dan ti opravljam molitve, *

ker si pravičen v svojih sodbah. —

 

Velik mir uživa vsak, ki ljubi tvojo postavo, *

nič mu ni v spotiko.

Čakam, Gospod, da mi prideš pomagat, *

in tvoje zapovedi spolnjujem. —

 

Skrbno se ravnam po tvojih zakonih *

in jih silno ljubim.

Spolnjujem tvoje zapovedi in nauke, *

ti vidiš vse moje življenje. —

Ps 132 Blagor bratske sloge

 

Glej, kako je dobro in prijetno, *

če bratje živijo skupaj.

Prijetno je kot vonjava dragocenega olja, *

s katerim je Mojzes mazilil Arona.

To je kakor obilna rosa, *

ki pada na sionske višave.

Gospod blagoslavlja le tam, kjer je sloga, *

tam daje življenje na veke. —

Ps 139,1–9,13–14  Bog je moje pribežališče

 

Reši me, Gospod, hudobnega človeka, *

nasilnih ljudi me varuj.

Reši me vseh, ki v srcu snujejo hudobijo *

ter ves dan povzročajo prepire.

Kakor kača brusijo svoje jezike, *

gadji strup skrivajo v svojih ustih. —

 

Brani me pred krivičnim človekom, *

nasilnih ljudi me varuj.

Ko hodim, mi hočejo noge spodnesti, *

prevzetni mi skrivaj nastavljajo zanko.

Vrvi razpenjajo kot mrežo, *

pastí mi postavljajo ob poti. —

 

Ti si moj Bog, govorim Gospodu, *

Gospod, poslušaj mojo prošnjo.

Gospod, moj Bog, moj mogočni rešitelj, *

ti mi ščitiš glavo ob dnevu boja.

Ne daj, da se zgodi, kar si želi hudobni, *

nikar ne izpolni njegovih naklepov. —

 

Vem, Gospod, da boš pravičen siromaku *

in ubogemu priboril pravico.

Samo pravični bodo tebe slavili, *

samo pošteni prebivali pred tvojim obličjem. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

K večeru se nagiba dan,
naš delavnik je dokončan,
zato je prav, da molimo
in Bogu se zahvalimo.

 

Napor je dnevni zdaj minil,
ki zanj si, Kristus, nas najel;
zdaj delavcem v vinogradu
plačilo daj obljubljeno.

 

Obljubil slavo si neba,
ki bo vso večnost trajala;
že misel nanjo je v pomoč,
utrujene nas poživi.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.

Ps 144 Hvalnica Božjemu veličastvu

Moj Bog in moj kralj, hočem te poveličevati, *

slaviti tvoje ime na vekov veke.

Vsak dan ti hočem prepevati hvalo, *

slaviti tvoje ime na vekov veke. —

 

Velik si, Gospod, in nad vse hvale vreden, *

tvoja veličina se ne da izmeriti.

Rod za rodom hvali tvoja dela *

in oznanja tvojo vsemogočnost. —

 

Govorijo o sijajni slavi tvojega veličastva *

in razglašajo tvoja čudovita dela.

Poročajo o tvojih mogočnih delih, *

pripovedujejo o tvojem dostojanstvu.

Na vso moč razglašajo tvoje velike dobrote *

in se radujejo tvoje pravičnosti. —

 

Blag si, Gospod, in usmiljen, *

potrpežljiv in velik v ljubezni.

Dober si vsemu svojemu stvarstvu, *

do vseh stvari usmiljen. —

 

Naj te slavijo, Gospod, vsa tvoja dela, *

tvoji zvesti naj te hvalijo.

Naj pripovedujejo o slavi tvojega kraljestva, *

naj govorijo o tvoji vsemogočnosti.

Naj oznanjajo tvojo moč vsemu človeštvu *

in slavo tvojega sijajnega kraljestva.

Tvoje kraljestvo je za večne čase, *

tvoje gospostvo je za vse rodove. —

Gospod, ti si zvest svojim obljubam *

in dober v vseh svojih delih.

Gospod, zadržuješ vse, ki padajo, *

dvigaš vse, ki so potrti.

Vsi zaupno oči upirajo vate *

in ti jim ob pravem času daješ hrano.

Svojo dobrotno roko odpiraš *

in vse, kar živi, nasičuješ. —

 

Gospod je pravičen na vseh svojih potih *

in svet v vseh svojih delih.

Blizu je vsem, ki ga iščejo, *

vsem, ki ga kličejo iskreno.

Izpolni prošnje tistih, ki ga častijo, *

prisluhne njih vpitju in jim pomaga.

Gospod bedi nad vsemi, ki ga ljubijo, *

poniža pa tiste, ki se mu upirajo. —

 

Moja usta naj pojejo hvalo Gospodu, *

človeštvo naj ga slavi vse čase. —

Raz 15,3–4  Zahvalna pesem

 

Velika in čudovita so tvoja dela, *

Gospod, Bog vsemogočni.

Pravična in resnična so tvoja pota, *

ti si kralj vekomaj. —

 

Gospod, kdo bi te ne priznaval *

in ne slavil tvojega imena?

Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *

ker so se razodele tvoje sodbe. —

Kratko berilo  (Rim 8,1–2)
Zdaj ni nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu: Postava Duha, ki oživlja v Kristusu Jezusu, me je namreč oprostila postave greha in smrti.

Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.
— Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.

Usmrčen po telesu, pa oživljen po duhu.
— Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.

Odpev k Moja duša Spomni se, Gospod, svoje dobrote, kakor si obljubil našim očetom.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Spomni se, Gospod, svoje dobrote, kakor si obljubil našim očetom.

Kristusa, v katerega zaupajo vsi, ki so ga spoznali, zaupno prosimo:

Gospod Jezus, človeška slabost nas nagiba k padcu,

– varuj nas povsod in vselej.

Tako hitro lahko pademo v greh,

– bodi nam moč s svojim odpuščanjem.

Greh te razžali in pokora potolaži,

– odvrni od nas šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo.

Skesani ženi si odpustil grehe in izgubljeno ovco si vzel na svoje rame,

– bodi tudi do nas usmiljen.

Vsem, ki so v svojem življenju zaupali vate in so odšli od nas,

– odpri nebeška vrata, ki si jih odklenil s svojim križem.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni in usmiljeni Bog, hotel si, da je Kristus trpel za odrešenje vsega sveta. Pomagaj nam, da bomo živa daritev tebi, in nas napolni s svojo ljubeznijo.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 87   Molitev v hudi bolezni

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

 

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju. —

 

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

 

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

 

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi.

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

 

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

 

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano? —

 

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.

 

Kratko berilo (Jer 14,9)

Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Zdrava, o nebes Kraljica,

zdrava, angelov Gospa.

Zdrava, korenina, zdrava, vrata,

iz tebe svetu luč je prisijala.

O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,

bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.