Brevir za 22. avgust 2019

DEVICA MARIJA KRALJICA
Obvezni god
Praznik Marije, kraljice nebes in zemlje, je vpeljal v bogoslužje papež Pij XII. leta 1954. Ker je Božja Mati v nebesa vzeta, je deležna tudi kraljevanja svojega Sina.
Skupne molitve v čast Devici Mariji.

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Na vrh vrhov postavljena,
kraljuješ, Deva, vsem stvarem,
s krepostjo in lepotami
razsipno si obdarjena.

 

Besedi, Stvarniku žariš
v zamisli kot najlepša stvar,
za Mater si določena
Boga, ki te ustvaril je.

 

Kraljuje s križa Kristus Kralj,
odet v škrlatni plašč krvi,
v trpljenju si družica mu,
zato si Mati vsem ljudem.

 

Z vsem srcem, glej, te hvalimo
in pomoči te prosimo,
saj nikdar nas ne zapustiš,
ko k tebi se zatekamo.

 

Očetu bodi večna čast
in Duhu, Sinu Božjemu,
ki te, Devica, v večnosti
je kronal s plaščem milosti. Amen.

Ps 43   Božje ljudstvo v stiski

O Bog, na lastna ušesa smo slišali, *

naši očetje so nam pripovedovali

o tvojih čudovitih delih, ki si jih storil *

v njihovih dneh, v dneh starodavnih.

Ti sam si izgnal druge narode, *

da si naredil prostor našim dedom.

Uničil si ljudstva, *

da si nje naselil v obljubljeni deželi. —

 

Niso si namreč osvojili dežele z mečem, *

niso zmagali z lastno roko.

Zmagovala je tvoja desnica in tvoja navzočnost, *

ker si bil z njimi sklenil zavezo. —

 

Ti si naš Bog, tebe priznavamo za Gospoda, *

ti si dal zmago svojemu ljudstvu.

S teboj smo premagali svoje sovražnike, *

v tvojem imenu smo prepodili svoje nasprotnike. —

 

Ne zanašamo se na svojo spretnost, *

ne prinaša nam zmage naše orožje.

Edino ti nam pripravljaš zmago nad sovražniki, *

nje pa ogrinjaš v sramoto.

Gospodova je zmaga in slava, *

njegovo ime bomo slavili na veke. —

Zdaj si nas pa zavrgel in osramótil, *

ne bojuješ se več z nami.

Zapodil si nas v beg pred sovražnikom *

in izročil v plen našim nasprotnikom.

Dal si, da delajo z nami kot s klavnimi ovcami, *

razkropil si nas med narode. —

 

Pod ceno si prodal svoje ljudstvo *

in pri tem nisi kaj prida zaslužil.

Dal si nas v sramotenje našim sosedom, *

da se nam rogajo in nas zasmehujejo.

Za svarilni zgled si nas postavil narodom, *

da zdaj ljudstva majejo z glavo nad nami. —

 

Vedno mislimo na svojo sramoto, *

obraz nam zaliva rdečica,

na ves glas nas sramotijo in zasmehujejo, *

sovražijo nas in preganjajo. —

Vse to nas je zadelo, čeprav te nismo pozabili *

in čeprav nismo prelomili tvoje zaveze.

Svojega srca nismo odvrnili od tebe *

in s tvoje poti nismo krenili.

Potopil si nas v globoko žalost *

in nas v smrtno temo pogreznil. —

 

Če bi bili tebe, svojega Boga, pozabili *

in roke stegovali k tujim bogovom:

Mar ne bi ti, o Bog, za to vedel, *

saj poznaš srca in njih skrivnosti?

Glej, zaradi tebe nas vsak dan morijo, *

imajo nas za klavne ovce. —

 

Gospod, zakaj spiš, prebudi se vendar, *

nikar nas ne zavrzi za zmeraj.

Zakaj skrivaš svoje obličje, *

pozabljaš našo bedo in stisko? —

 

V prah si nas ponižal, *

na tleh ležimo z obrazom na zemlji.

Vstani in nam pomagaj, *

reši nas, saj si usmiljen. —

– Bodi milostljiv, Gospod, svojemu služabniku.
– Uči me svojih zakonov.

 

To govori Gospod: Mladika požene iz Jesejeve korenike, poganjek vzcvete iz njegove korenine. Na njem bo počival duh Gospodov: duh modrosti in razumnosti, duh sveta in moči, duh spoznanja in strahu Gospodovega. Ne sodi po videzu svojih oči, ne odloča po sluhu svojih ušes. Pravično sodi neznatne in deli pravico v prid ubogim na zemlji. Nasilnega udarja s palico svojih ust, z dihom svojih ustnic mori hudobneža. Pravičnost je pas njegovih ledij, in zvestoba je opasilo njegovih kolkov. Tedaj bo volk prebival z jagnjetom, panter bo ležal s kozličkom. Tele, lev in ovca bodo skupaj; majhen deček jih bo gonil. Krava in medvedka se bosta skupaj pasli. Njih mladiči bodo skupaj ležali. Lev bo jedel slamo kakor govedo. Dojenček se bo igral nad gadjo luknjo. V baziliskovo luknjo bo odstavljeni otrok vtikal svojo roko. Nič hudega ne bodo storili, nič pogubnega naredili na vsej moji sveti gori. Zakaj dežela je polna spoznanja Gospodovega, kakor vode pokrivajo morsko globino.

Tisti dan bo stal Jesejev korenski poganjek kot prapor ljudstvom. Njega obiščejo narodi in njegovo počivališče bo veličastno. Tisti dan Vsemogočni zopet stegne svojo roko, da odkupi ostanek svojega ljudstva, ki je preostal v Asiriji in Egiptu, v Patrosu, Etiopiji, Elamu, Senaaru, Ematu in na morskih otokih. Dvigne prapor narodom, zbere Izraelove pregnance in skupaj spravi Judove razkropljence od štirih koncev zemlje. Tedaj preneha Efraimova ljubosumnost in Judovi sovražniki bodo uničeni. Efraim ne bo zavidal Judu in Juda ne bo sovražil Efraima. Marveč poletita na rame Filistejcev proti morju. Skupno oplenita sinove Vzhoda, Edoma in Moaba se polastita, sinovi Amonovi so jima pokorni.

Gospod osuši egiptovski morski jezik. Zavihti svojo roko nad Evfrat z žarom svojega diha, ga razbije v sedem potokov, da bodo mogli obuti čezenj hoditi. Tako bo cesta za ostanek njegovega ljudstva, ki bo preostal v Asiriji, kakršna je bila za Izraela, ko je šel iz egiptovske dežele.

SPEV (Iz 55, 12; 11,16)

Z veseljem se odpravite na pot in v miru vas bodo vodili. * Gore in griči bodo pred vami radostno vzklikali in vsa drevesa vas bodo pozdravljala.

Takšna bo pot za ostanek izvoljenega ljudstva, kakršna je bila za Izraela, ko je šel iz egiptovske dežele. * Gore in griči bodo pred vami radostno vzklikali in vsa drevesa vas bodo pozdravljala.

Sv. Amedej (ok. 1110-1159), učenec sv. Bernarda, cistercijanski opat, škof v Lausanni, častilec Matere božje

 

Pomisli, kako upravičeno se je še pred vnebovzetjem čudovita Marijina slava razširila po vsej zemlji! Glas o njej je segel do konca sveta, še preden je bila povišana v nebesih. Gotovo je bilo tako prav. Deviška Mati je morala že zaradi svojega slavnega Sina zavladati na zemlji in potem stopiti v nebeško slavo. Spodobilo se je, da sta njena svetost in veličina že tu doli postopoma rastli, od kreposti do kreposti, iz sijaja v sijaj, pod vplivom Gospodovega Duha, dokler nista dosegli najvišjo stopnjo ob vstopu v nebeško domovino.

Ko je bila telesno še pri nas, je že vnaprej okušala skrivnosti nebeškega kraljestva. Zdaj se je v duhu dvigala do neizrekljivih višav k Bogu, zdaj se je spet z nepopisno ljubeznijo sklanjala k človeku. Zato so jo včasih tudi angeli častili in ji stregli. Drugič je bila spet deležna najpozornejše in ljubeče človeške spoštljivosti. Gabrijel jo je z vsemi angeli varoval. Janez se je veselil, ko mu je, deviškemu apostolu, Jezus na križu zaupal in priporočil deviško mater, naj z apostoli zanjo skrbi. Eni so v njej gledali svojo kraljico, drugi so se v njej veselili skrivnostne gospe. Vsi so ji z vsem spoštovanjem in z ljubeznijo stregli.

Marija se je v svojih krepostih vzpenjala do nedosegljivih višin. Iz morja milostnih darov, ki jo je zagrinjalo, je na žejno ljudstvo vernih razlivala obilje milosti. Vsem je delila telesno in duhovno zdravje, sposobna obujati tudi telesno in duhovno mrtve. Kdaj je kdo od nje odšel žalosten ali pobit? Kdo ni pri njej okusil skrivnostnih milostnih moči? Kdo se ni od nje vrnil vesel in srečen domov, ker je pri Gospodovi materi dosegel, kar je želel?

Nevesta, polna čudovitih darov, mati edinega ženina, mila in dobra, polna sreče, ti studenec duhovnega vrta, ti brezdanji vir žive, oživljajoče vode, ki kakor reke hitijo z vso močjo z nebeškega Libanona, tečejo z gore Siona do najbolj oddaljenih ljudstev! Studenci in reke miru valovijo na tvojo priprošnjo, nebeške milosti padajo kakor dež iz nebes. Ko je torej božji Sin kakor kralj kraljev sprejel devic devico in mater, ni bilo konca veselju angelov ne radosti nadangelov. Vsa nebesa so vzklikala od sreče in spolnila se je beseda psalmista, ki je napovedal Gospodu: Kraljeva nevesta blesti v vsej svoji krasoti, v dragoceni obleki jo peljejo k ženinu.

SPEV (Raz 12,1; Ps 44, 10)

Prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec * in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd.

Kraljica stoji na tvoji desnici, vsa v zlatu, * in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

V edinstveni slavi si vsa zablestela,
visoko nad angelske dvignjena zbore,
svetnike si v časti ti vse prehitela,
mogočna kraljica, Devica Marija.

 

Devištva za večno si čast ohranila,
si čudežno združila z njim materinstvo,
z življenjem si svojim le Bogu služila
in on se je v tebi za nas učlovečil.

 

Vesoljstvo vse moli zdaj tvojega Sina,
časti po pravici vse Kristusa Kralja,
pri njem nam izprosi kot mati kraljica,
naj tema izgine, da luč bomo v Luči.

 

Podeli nam, Oče, ki vir si vse luči,
po Sinu edinem in v Duhu, Ljubezni,
ko vladaš in vodiš ves svet in vsa srca,
naj z našo Kraljico te gledamo vredni. Amen.

Ps 142,1–11   Molitev v stiski

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih.

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo. —

 

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe zaupam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati svojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske. —

Iz 66,10–14a  Tolažba in veselje v svetem mestu.

 

Veselite se z Jeruzalemom, *

radujte se nad njim vsi, ki ga ljubite.

Močno se nad njim veselite, *

vsi, ki ste nad njim žalovali.

Napojite se in nasitite *

ob viru njegove tolažbe.

Nasrkajte se in okrepite *

od polnosti njegovega bogastva. —

 

Tako govori Vsemogočni: *

Glej, napeljem k njemu mir kakor reko.

Veličastvo narodov ga poplavi kakor potok, *

iz katerega boste pili.

V naročju vas bodo nosili, *

na kolenih vas bodo ljubkovali.

Tolažil vas bom kakor zna le mati, *

v Jeruzalemu boste potolaženi. —

 

Veselilo se bo vaše srce, ko boste to videli, *

pomladili se boste in na novo zaživeli. —

Ps 146 Gospodova vsemogočnost in dobrota

 

Hvalite Gospoda, to je dobro, *

pojmo mu hvalo, to je naše veselje. —

 

Gospod zida svoje mesto Jeruzalem, *

zbira svoje razkropljene otroke.

Ozdravlja potrta srca *

in obvezuje njihove rane.

Določa število zvezdam, *

sleherno kliče po imenu.

Velik je naš Gospod in silen v moči, *

njegova modrost je neizmerna.

Gospod dviga ponižne, *

grešnike pa do tal poniža. —

 

Pojte Gospodu v zahvalo, *

igrajte našemu Bogu na citre.

Gospod zagrinja nebo z oblaki *

in dež pripravlja zemlji.

Daje, da po gorah raste trava *

in rastlinje za živali.

Živini daje njen živež *

in mladim vranom, ko čivkajo k njemu.

Noče, da bi se zanašali na bojne konje, *

in ni mu všeč, če zidamo na moč človeka.

Veselje ima nad tistimi, ki ga častijo *

in zaupajo v njegovo dobroto. —

Kratko berilo  (Prim. Iz 61,10)
Glasno se veselim v Gospodu, moja duša se raduje v mojem Bogu. Zakaj odel me je z oblačilom zveličanja in me ogrnil s plaščem pravičnosti kakor nevesto, ki se krasi s svojim nakitom.

Gospod je Marijo izbral, pred vsemi drugimi jo je izvolil.
— Gospod je Marijo izbral, pred vsemi drugimi jo je izvolil.

Sprejel jo je v nebeške dvore.
— Gospod je Marijo izbral, pred vsemi drugimi jo je izvolil.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod je Marijo izbral, pred vsemi drugimi jo je izvolil.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Slavimo našega Odrešenika, ki si je Devico Marijo izbral za mater, in ga prosímo:

Sonce pravičnosti, pred teboj je brezmadežna Devica vzšla kot jutranja zarja,

– daj nam, da bomo vedno hodili v svetlobi tvojega obiskanja.

Večna Beseda, Marijo si izbral za svoje čisto bivališče,

– reši nas pokvarjenosti in varuj nas greha.

Naš Odrešenik, hotel si, da je pod tvojim križem stala tvoja Mati,

– daj nam, da bomo na njeno priprošnjo znali s teboj trpeti.

Predobri Jezus, ko si visel na križu, si Marijo izročil Janezu za mater,

– pomagaj nam tako živeti, da bo svet spoznal v nas njene otroke.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,153–160  (XX)  Hvala Božji postavi

 

Glej, Gospod, moje ponižanje in me reši, *

saj nisem pozabil tvoje postave.

Brani mojo pravico, *

poživi me s svojo besedo. —

 

Za hudobne ni rešitve, *

ker ne marajo tvojih zapovedi.

Gospod, kako veliko je tvoje usmiljenje, *

poživi me, kakor si obljubil. —

 

Mnogi me preganjajo in mučijo, *

toda ne obrnem se od tvojih zapovedi.

Hudo mi je zaradi nezvestih, *

ki se ne držijo tvoje postave. —

 

Jaz pa tvojo postavo ljubim, *

obvaruj mi življenje, ker si dober.

Temelj tvojih besed je zvestoba, *

vsi tvoji sklepi so večni. —

Ps 127 Sreča pobožne družine

 

Blagor človeku, ki ljubi Gospoda *

in živi po njegovi volji. —

 

Sadove svojega truda bo užival, *

srečen bo in vedno mu bo dobro.

Žena mu bo kot rodovitna trta *

v veselje njegove domačije.

Otroci mu bodo kot oljčne mladike *

v radost okoli mize. —

 

Tako Gospod blagoslavlja *

vsakega, ki mu zvesto služi.

Gospod naj ga blagoslavlja s Siona, *

da bo užival srečo izvoljenih vse dni življenja,

da bo gledal svojih otrok otroke *

in užival mir Božjega ljudstva. —

Ps 128 Preizkušano ljudstvo obnavlja zaupanje

 

Od vsega začetka so me napadali, *

pa me niso premagali.

Od vsega začetka so me sovražili, *

tako govori Izrael, Božje ljudstvo.

Po hrbtu so mi orali kot orači, *

rezali so dolge brazde.

Pravični Gospod pa me je osvobodil, *

vezi krivičnih je raztrgal. —

 

Naj bodo osramočeni in se umaknejo *

vsi, ki črtijo Gospoda.

Naj bodo kot trava na strehah, *

ki usahne, preden jo populijo.

Z njo ne napolni svoje roke, kdor žanje, *

ne svojega naročja, kdor veže snope. —

 

Takih nihče ne pozdravlja: *

»Gospodov blagoslov bodi z vami.«

Mimoidoči jim ne voščijo: *

»Blagoslavljamo vas v Gospodovem imenu.« —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Kraljica zemlje in nebes,
glej, k tebi se obračamo,
ko breme grehov nas teži,
usliši prošnje in želje.

 

Odpiraš vrata vsem v nebo,
ki padli in grešili smo,
ti daješ nam spet upanje,
ki z Evo ga je zgubil svet.

 

Kraljica si, tvoj Sin je kralj,
izprosi nam, da Bog vsem da
zares skesanega duha,
nakloni dar usmiljenja.

 

Kraljica, Mati si svetá,
dobrotno se ozri na nas
in ko bo konec naših dni,
nam raj nebeški vsem odpri.

 

Očetu bodi večna čast
in Duhu, Sinu Božjemu,
ki te, Devica, v večnosti
je kronal s plaščem milosti. Amen.

Ps 143 Molitev za zmago in mir

Slavim te, Gospod, moje pribežališče, *

ti me usposabljaš za boj s sovražnikom.

Ti si moj dobrotnik in varuh, *

moja obramba, moj osvoboditelj.

Vate zaupam, moje zavetje, *

ti mi podvrzi vsa ljudstva. —

 

Gospod, kaj je človek, da se zanj meniš, *

sin človekov, da nanj misliš?

Človek je kakor veter, ki mine, *

njegovi dnevi so kot senca, ki preide. —

 

Gospod, odpri nebo in nastopi, *

dotakni se gorá in se bodo kadile.

Zaženi blisk in razkropi sovražnike, *

tvoje ognjene puščice naj jih zbegajo. —

 

Stegni svojo roko z višave in me osvobodi, *

iz velikih vodá me reši in iz roke tujcev.

Njihova usta govore lažnivo, *

njih desnica krivo prisega. —

O Bog, zapel ti bom novo pesem, *

s harfo na deset strun jo bom spremljal.

Saj ti deliš vladarjem zmago *

in rešuješ mene, svojega služabnika.

Reši me in osvobodi iz roke tujcev.*

Lažejo in krivo prisegajo. —

 

Naši sinovi naj bodo kot mladike, *

ki rastejo v svoji mladostni moči.

Naše hčere naj bodo kot okrašeni stebri, *

izklesani za svetišče.

Naše shrambe naj bodo polne žita, *

napolnjene z vsakovrstnimi dobrotami.

Naših ovac bodi brez števila po naši deželi, *

naša živina naj nam prinaša bogate darove.

Naši kraji naj bodo varni, *

naj živimo v miru in brez žalovanja. —

 

Blagor ljudstvu, kjer je to resnica; *

blagor ljudstvu, ki ima Boga za vladarja. —

Raz 11,17–18;12,10b–12a  O Božji sodbi

 

Zahvaljujemo se ti, Gospod, Bog vsemogočni, *

ti si in si bil in prideš.

Prevzel si svoje mogočno vladarstvo *

in začel kraljevati. —

 

Narodi so se razjezili, *

a prišla je tvoja jeza in dan, da se sodijo mrtvi,

da prejmejo plačilo tvoji služabniki, preroki in sveti *

in vsi, ki se bojijo tvojega imena, mali in veliki. —

 

Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje *

našega Boga in oblast njegovega Kristusa.

Premagan je bil tožnik naših bratov, *

ki jih je noč in dan tožil pred našim Bogom. —

 

Premagali so ga s krvjo Jagnjeta *

in z besedo svojega pričevanja.

Niso tako ljubili svojega življenja, *

da bi se bali umreti.

Zato se radujte, nebesa *

in vsi, ki v njih prebivate. —

Kratko berilo  (Gal 4,4-5)
Ko je prišla polnost časa, je poslal Bog svojega Sina, rojenega iz žene, podrejenega postavi, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi tako prejeli posinovljenje.

Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.
— Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.

Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa.
— Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Nebeški Oče je hotel, da častijo Marijo, mater njegovega Sina, vsi rodovi. Poveličujmo ga s hvalnicami, in vzklikajmo Mariji:

O Bog, Mariji si dal, da je mati usmiljenja in dobrote,

– naj čutijo njeno materinsko roko vsi, ki so v nevarnosti.

O Bog, hotel si, da je bila Marija v Jezusovem in Jožefovem domu gospodinja in mati,

– naj z njeno pomočjo vse družinske matere skrbijo za ljubezen in svetost v družini.

O Bog, Marijo si krepčal pod križem in jo ob Jezusovem vstajenju napolnil z veseljem,

– dvigaj potrte in jim utrdi upanje.

O Bog, Mariji si dal, da je bila pozorna na Božjo besedo in je hotela zvesto spolnjevati tvojo voljo,

– naj bomo po njeni priprošnji tudi mi res služabniki in učenci tvojega Sina.

O Bog, Marijo si v nebesih kronal za kraljico,

– naj se naši rajni z vsemi svetimi vekomaj veselijo v tvojem kraljestvu.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.