Brevir za 22. julij 2021

SV. MARIJA MAGDALENA
Praznik
Mariji Magdaleni iz kraja Magdala, ribiškega mesteca ob Genezareškem jezeru v Galileji, se je Jezus prikazal ob svojem vstajenju in ji dal prvo sporočilo za apostole. O njej poročajo vsi štirje evangelisti.
Papež Frančišek je z dekretom Apostolorum Apostola v letu jubileja Usmiljenja (2016) god sv. Marije Magdalene povišal v praznik za vso Cerkev, da bi izpostavil »pomembnost te ženske, ki je pokazala veliko ljubezen do Kristusa in ki jo je Kristus zelo ljubil«.
Skupne molitve v čast svetim ženam.

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Vsi sveto ženo hvalimo,
ker je prepolna dobrih del,
ožarjala jo je svetost,
zdaj uživa z angeli radost.

 

Nad vse ljubila je Boga,
molila ga iz dna srca,
postíla se je mnogo dni,
prečula mnoge je noči.

 

Te žene ni premotil svet,
bila je Bogu vdana vsa,
v nebo je upirala pogled,
zdaj ga uživa vekomaj.

 

Naj troedinega Boga
preprosi, da bo tudi nam,
ko se življenja steče čas,
naklonil srečni večni raj. Amen.

Ps 18 A Hvalnica Bogu Stvarniku

 

Nebesa razglašajo Božje veličastvo *

in nebo oznanja, da je Božje delo.

Dan podaja besedo dnevu, *

noč pripoveduje noči. —

 

To niso besede in niso govori, *

njihov glas je neslišen.

Vendar se njih sporočilo razlega po vsej zemlji *

in do konca sveta gre ta govorica. —

 

Na nebu je postavil šotor soncu, *

ki prihaja kakor ženin iz svoje izbe.

Kakor junak, ki teče po poti, *

veselo pošilja svoje žarke. —

 

Na vsej poti od vzhoda do zahoda *

se nič ne odtegne njegovemu žaru. —

Ps 44   Svatovska pesem za Kristusa Kralja

Iz srca mi vre vesela pesem; *

te besede posvečujem kralju.

Rad bi porabil vse svoje sposobnosti, *

da bi zapel hvalno pesem tebi. —

 

Ti si najlepši, *

najlepši med človeškimi sinovi.

Milina je razlita na tvojih ustnicah, *

Bog te je res blagoslovil za vse veke. —

 

Mogočni junak, opaši si meč okoli ledij, *

ponosno stopaj z njim v svojem veličastvu.

Bojuj se za resnico in pravico: *

tvoja desnica bo delala čudovita dela.

Zmagal boš in ljudstva ti bodo pokorna, *

v živo boš zadel svoje sovražnike. —

 

Božanski kralj, tvoj prestol je postavljen na vekov veke, *

žezlo tvojega kraljestva je žezlo pravičnosti.

Ljubiš pravico in sovražiš krivico, *

Bog, tvoj Bog, te je osrečil bolj kot druge kralje.  —

 

Tvoja oblačila diše po dragocenih dišavah, *

razveseljuje te pesem v razkošnih dvoranah.

Kraljevske hčere ti prihajajo naproti, *

vsa v zlatu stoji kraljica na tvoji desnici. —

Prisluhni, nevesta, poglej in poslušaj; *

pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta.

Kralj se veseli tvoje lepote, *

on je tvoj gospod, njemu se pokloni.

Glej, tuja ljudstva prihajajo z darovi, *

najbogatejši se potegujejo za tvojo naklonjenost. —

 

Kraljeva nevesta blesti v vsej svoji krasoti, *

njen plašč je okrašen z biseri in zlatom.

V dragoceni obleki jo peljejo k ženinu; *

družice jo spremljajo, da se mu poklonijo.

Veseli jih vodijo in vriskajo, *

ko vstopajo v kraljevo palačo. —

 

Dobil boš sinov, vrednih tvojih očetov, *

postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Proslavljal bom, kralj, tvoje ime od roda do roda *

in ljudstva te bodo slavila na veke. —

- Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva,

- njena slava bo večna.

 

Vrlo ženo, kdo jo najde? Visoko presega bisere njena cena. Zaupa ji srce njenega moža, in dobička mu ne zmanjka. Ona mu izkazuje dobro in ničesar hudega, vse dni svojega življenja.

Skrbi za volno in lan in veselo dela s svojimi rokami. Je kakor trgovska ladja, od daleč si prinaša živež. Vstaja, ko je še noč, in daje jed svoji družini in delo svojim deklam.

Ogleda si njivo in jo kupi, z zaslužkom svojih rok zasadi vinograd. Z močjo opasuje svoje ledje, in svoje roke krepko giblje. Čuti, da je dober njen zaslužek, ponoči ne ugasne njena svetilka.

Svoje roke steguje po preslici, njeni prsti prijemljejo vretêno. Svojo dlan odpira ubogemu, in potrebnemu podaja roke. Ne boji se snega za svojo družino, zakaj vsi njeni domači imajo dvojno oblačilo.

Napravlja si odeje, tančica in škrlat sta njeno oblačilo. Sloveč je njen mož pri vratih, ko zboruje s starešinami dežele. Tenko platno dela in prodaja, in pasove izroča trgovcu.

Moč in milina sta njen okras, in se smeji prihodnjemu dnevu. Svoja usta odpira modro, in na njenem jeziku so ljubke besede. Nadzira pota svoje družine, in kruha lenobe ne uživa.

Njeni sinovi se dvigajo ter jo blagrujejo, tudi njen mož jo hvali: »Veliko hčera je vrlo ravnalo, ti pa jih vse presegaš.«

Varljiva je ljubkost in minljiva je lepota; žena, ki se boji Gospoda, ta je hvale vredna. Dajte ji uživati sad njenih rok, in naj jo hvalijo pri vratih njena dela!

SPEV (Prim. Prg 31,17.18; Prim. Ps 45,6)

Močna žena je to, zvesta, pridna in delavna. * Njena svetilka ne ugasne vekomaj.

Bog se je ozrl nanjo, Bog v njej prebiva. *  Njena svetilka ne ugasne vekomaj.

Sv. Gregor Veliki (ok. 540-604), benediktinski opat, ki je 590 postal papež in vodil Cerkev v času langobardskih vpadov, s spisi zelo vplival v srednjem veku

 

Ko je Marija Magdalena prišla h Gospodovemu grobu in ni našla Gospodovega telesa, je mislila, da so ga odnesli, in je to šla povedat učencema. Ta dva sta prišla in videla, da je res tako, kot je bila povedala žena, in sta ji verjela. In o njima piše Sveto pismo: Učenca sta se vrnila domov. Potem pristavlja: Marija pa je stala zunaj pri grobu in jokala.

Pomislimo ob tem, kolika ljubezen je razvnemala to ženo, da se ni vrnila od Gospodovega groba, čeprav sta se učenca vrnila. Iskala je njega, ki ga ni našla. Jokala je, ko ga je iskala, in vsa polna ljubezni hrepenela po njem, o katerem je mislila, da so ga ukradli. Tako se je zgodilo, da je samo ona videla njega, ki ga je tako vztrajno iskala, kajti vztrajnost je silno velika krepost in božja Resnica pravi o njej: Kdor pa bo vztrajal do konca, ta bo zveličan.

Iskala je že prej, pa ni našla. Vztrajno je iskala dalje in zato se je dogodilo, da je našla. Vse bolj živo je hrepenela in rastoče hrepenenje je doseglo, kar je želelo. Pričakovanje veča svete želje. Če se ne bi večale, ne bi bile želje. V takšni ljubezni je gorel vsak, kdor je hotel priti do resnice. O tem govori že kralj David: Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu; kdaj pride čas, ko bom gledal božje obličje? In Cerkev pravi v Visoki pesmi: Ranila me je tvoja ljubezen. In spet: Moja duša se taja v meni.

Žena, kaj jokaš? Koga iščeš? Tako jo je Gospod vprašal; da bi pomnožil njeno hrepenenje in bi se še bolj razvnela v ljubezni, ko bi povedala njegovo ime. Jezus ji reče: ,Marija!' Potem ko jo je bil poklical kot ženo na splošno in ga ni spoznala, jo pokliče z njenim osebnim imenom, kakor bi hotel reči: »Spoznaj njega, ki te je spoznal! Saj te ne poznam kot vse žene, ampak še posebej, osebno.« Ko pa je Marija zaslišala svoje osebno ime, je spoznala Gospoda; zato ga je takoj poklicala: »Rabboni!«, to je: »Učitelj!« Našla je njega, ki ga je iskala na zunaj in ki je nagibal njeno notranjost, da ga je iskala.

Ko se je Marija Magdalena vrnila od Gospodovega groba, je sporočila učencem: Videla sem Gospoda. * Blagor ji, ker je prva smela naznaniti Jezusovo vstajenje.

Videla je Ljubljenega, ki ga je dolgo objokovala in iskala. Videla ga je in sporočila drugim. * Blagor ji, ker je prva smela naznaniti Jezusovo vstajenje.

Tebe Boga hvalimo, * tebe Gospoda poveličujemo.

Tebe večnega Očeta * časti vsa zemlja.

Tebi vsi angeli, * tebi nebesa in vse oblasti,

tebi kerubi in serafi * neprenehoma prepevajo:

 

Svet, * svet, * svet si ti, * Gospod, Bog vsega stvarstva.

Polna so nebesa in zemlja * veličastva tvoje slave.

Tebe hvali * apostolov slavni zbor,

tebe prerokov * hvalevredno število,

tebe mučencev * sijajna vojska.

Tebe po vsej zemlji * slavi sveta Cerkev:

Očeta * neskončnega veličastva,

častitega tvojega Sina, * pravega in edinega;

in Svetega Duha * Tolažnika.

 

Ti, Kristus, * kralj veličastva,

ti si Očetov * večni Sin.

Ti se nisi branil učlovečenja v telesu Device, * da si odrešil človeka.

Ti si premagal želo smrti * in vernim odprl nebeško kraljestvo.

Ti sediš na desnici Božji * v slavi Očetovi.

Da prideš kot sodnik sodit, * verujemo.

Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, * ki si jih odkupil z dragoceno krvjo.

Daj, da bomo v večni slavi * prišteti tvojim svetim.

 

+  Reši svoje ljudstvo * in blagoslovi svojo lastnino,

ti bodi naš voditelj * in vladar na veke.

Vsak dan ti hočemo * prepevati hvalo

in slaviti tvoje ime * vekomaj.

Ohrani nas, Gospod, * ta dan brez greha,

usmili se nas, * usmili se nas.

Tvoja dobrota naj nas vedno spremlja, * to vdano pričakujemo od tebe.

Gospod, vate zaupam, * naj ne bom osramočen nikoli.

 

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Ko prva zarja zažari,
naznanja zmago Kristusa,
Marija h grobu pohiti,
da pomazili Jezusa.

 

Naznani angel ji blesteč,
da zmagal je Gospod in vstal;
še večja čaka jo radost:
Gospoda vidi živega.

 

Pod križem z Božjo Materjo
čutila smrtno je bridkost:
zdaj prva izmed vseh ljudi
je priča, da Gospod živi.

 

O cvet iz mesta Magdale,
ki ljubiš Kristusa čez vse,
razvnemi nas z ljubeznijo,
da za Boga odpremo se.

 

Podeli, Kristus, tudi nam
tako gorečega duha,
da z Magdaleno pridemo
v nebesa in te hvalimo. Amen.

Ps 62,2–9 Hrepenenje po Bogu

 

O Bog, moj Bog, željno te iščem, *

mojo dušo žeja po tebi.

Moje telo koprni po tebi *

kakor suha in žejna zemlja po vodi.

O tebi želim premišljevati v svetišču, *

da spoznam tvojo moč in tvojo slavo.

Tvoja bližina mi je več kot življenje, *

moja usta te bodo slavila. —

 

Hvalil te bom, dokler bom živel, *

tebi v čast bom opravljal molitve.

Ti boš moja radost in sreča, *

v veselju ti bom prepeval.

Tudi pri nočnem počitku se te bom spominjal, *

v zgodnjem jutru bom premišljeval o tebi.

Ti si moje trdno zavetje, *

pri tebi sem varen in srečen. —

 

Z vso dušo se te oklepam, *

ti me držiš kot prijatelj s svojo desnico. —

Dan 3,57–88.56  Vse stvari naj hvalijo Gospoda

 

Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela, *

hvalite in poveličujte ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi angeli, *

nebesa, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse vode nad nebom, *

vse Gospodove moči, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, sonce in luna, *

zvezde na nebu, slavite Gospoda. —

 

Slavita Gospoda, dež in rosa, *

vsi vetrovi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, ogenj in vročina, *

mraz in pripeka, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, rosa in slana, *

mraz in zima, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, sneg in ledóvje, *

noči in dnevi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, tema in svetloba, *

bliski in oblaki, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi zemlja Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, gore in hribi, *

vse rastline na zemlji, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, studenci, *

morja in reke, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, morske in vodne živali, *

vse ptice pod nebom, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse zveri in živina, *

vsi ljudje, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi Božje ljudstvo Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi duhovniki, *

Gospodovi služabniki, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, duhovi in duše pravičnih, *

sveti in v srcu ponižni, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, mladeniči v ognjeni peči, *

hvalíte in poveličujte ga na veke. —

 

Slavimo Očeta in Sina s Svetim Duhom, *

hvalimo in poveličujmo ga na veke.

Gospod, slavljen si na nebesni višavi, *

hvale vreden in slaven in poveličevan na veke. —

 

Na koncu tega slavospeva ne dodamo Slava Očetu. —

Ps 149 Radostno vzklikanje svetih

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

njegova hvala naj se razlega pri svetem shodu.

Vesêli se, Božje ljudstvo, svojega stvarnika, *

Božji izvoljenci naj se radujejo svojega kralja.

Hvalijo naj ga z veselim rajanjem *

in z bobni in citrami naj mu igrajo.

Gospod namreč ljubi svoje ljudstvo *

in ponižne venča z zmago. —

 

Naj se sveti radujejo v njegovem svetišču, *

naj se veselijo v svojih domovih.

Naj iz ust donijo hvalospevi Bogu, *

rôke pa držijo ostre meče,

da izvršijo maščevanje nad krivičnimi narodi, *

kazni nad sovražnimi ljudstvi;

da v okove vklenejo njihove vladarje *

in njihove veljake v železne verige;

da izvršijo nad njimi Božjo sodbo; *

to bo v slavo vsemu njegovemu ljudstvu. —

Kratko berilo  (Rim 12,1–2)
Rotim vas, bratje, pri Božjem usmiljenju, dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo vaše bogoslužje po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak preobrazujte se z obnovo svojega mišljenja, da boste preskušali, kaj je Božja volja, kaj je dobro in njemu všeč in popolno.

Marija, ne jokaj, Gospod je vstal od mrtvih.
— Marija, ne jokaj, Gospod je vstal od mrtvih.

Pojdi k mojim bratom in jim reci: Gospod je vstal od mrtvih.
— Marija, ne jokaj, Gospod je vstal od mrtvih.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Marija, ne jokaj, Gospod je vstal od mrtvih.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Bratje in sestre, z vsemi svetimi ženami slavimo Zveličarja in kličimo:

Gospod Jezus, grešnici si mnogo odpustil, ker je mnogo ljubila,

– odpusti tudi nam, čeprav smo mnogo grešili.

Gospod Jezus, svete žene so hodile za teboj in ti stregle,

– naj hodimo tudi mi po tvojih stopinjah.

Gospod Jezus, Marija te je poslušala, Marta ti je stregla,

– naj ti služimo v veri in ljubezni.

Gospod Jezus, tisti, ki spolnjujejo tvojo voljo, so ti brat in sestra in mati,

– naj bomo v besedi in dejanju vedno tebi všeč.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,153–160  (XX)  Hvala Božji postavi

 

Glej, Gospod, moje ponižanje in me reši, *

saj nisem pozabil tvoje postave.

Brani mojo pravico, *

poživi me s svojo besedo. —

 

Za hudobne ni rešitve, *

ker ne marajo tvojih zapovedi.

Gospod, kako veliko je tvoje usmiljenje, *

poživi me, kakor si obljubil. —

 

Mnogi me preganjajo in mučijo, *

toda ne obrnem se od tvojih zapovedi.

Hudo mi je zaradi nezvestih, *

ki se ne držijo tvoje postave. —

 

Jaz pa tvojo postavo ljubim, *

obvaruj mi življenje, ker si dober.

Temelj tvojih besed je zvestoba, *

vsi tvoji sklepi so večni. —

Ps 127 Sreča pobožne družine

 

Blagor človeku, ki ljubi Gospoda *

in živi po njegovi volji. —

 

Sadove svojega truda bo užival, *

srečen bo in vedno mu bo dobro.

Žena mu bo kot rodovitna trta *

v veselje njegove domačije.

Otroci mu bodo kot oljčne mladike *

v radost okoli mize. —

 

Tako Gospod blagoslavlja *

vsakega, ki mu zvesto služi.

Gospod naj ga blagoslavlja s Siona, *

da bo užival srečo izvoljenih vse dni življenja,

da bo gledal svojih otrok otroke *

in užival mir Božjega ljudstva. —

Ps 128 Preizkušano ljudstvo obnavlja zaupanje

 

Od vsega začetka so me napadali, *

pa me niso premagali.

Od vsega začetka so me sovražili, *

tako govori Izrael, Božje ljudstvo.

Po hrbtu so mi orali kot orači, *

rezali so dolge brazde.

Pravični Gospod pa me je osvobodil, *

vezi krivičnih je raztrgal. —

 

Naj bodo osramočeni in se umaknejo *

vsi, ki črtijo Gospoda.

Naj bodo kot trava na strehah, *

ki usahne, preden jo populijo.

Z njo ne napolni svoje roke, kdor žanje, *

ne svojega naročja, kdor veže snope. —

 

Takih nihče ne pozdravlja: *

»Gospodov blagoslov bodi z vami.«

Mimoidoči jim ne voščijo: *

»Blagoslavljamo vas v Gospodovem imenu.« —

Sklepna prošnja
Molimo. Gospod, naš Bog, sveti Mariji Magdaleni je tvoj ljubljeni Sin najprej naročil, naj bratom oznani velikonočno veselje. Po njeni priprošnji in zgledu naj tudi mi oznanjamo, da Kristus živi, in ga nekoč v slavi gledamo kot Kralja, ki s teboj živi in kraljuje vekomaj.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem
Častimo danes sveto Magdaleno:
Gospod z ljubeznijo je posvečeno
pritegnil nase jo, poprej zgubljeno,
in jo odrešil.

 

Odkril Gospod ji vso je hudobijo,
ki jo zavajala na pot je krivo,
zato se je v ljubezni prerodila,
Bogu odprla.

 

Združila se je z Bogom neločljivo,
v ljubezni je za njim hodila,
skrbela zanj s pozornostjo je živo,
vsa neutrudna.

 

Pod križem Jezusa ni zapustila,
in z grenkimi solzami z njim čutila,
izpirala mu nežno svete rane,
zvesta do groba.

 

Ljubezen Božja nas je prerodila,
naj po ljubezni pridemo v nebesa
in z Magdaleno hvalimo Gospoda
srečni na veke. Amen.

Ps 121 Sveto mesto Jeruzalem

 

Razveselil sem se, ko so mi rekli: *

»V Gospodovo hišo pojdemo.«

Hitro smo stopili in že smo tukaj, *

pri vhodu v mesto Jeruzalem. —

 

Jeruzalem, kako si ti lepo mesto, *

trdno zidano in urejeno. 

Sem hodi Božje ljudstvo slavit Gospoda, *

kakor določa njegova postava.

Tu se razsoja pravica, *

tu je najvišje sodišče. —

 

Prosite, kar je v mir svetemu mestu, *

naj bodo srečni vsi, ki ga ljubijo.

Naj vlada mir za njegovim obzidjem *

in varnost v njegovih dvorih. —

 

Zaradi svojih bratov in prijateljev kličem: *

»Mir tebi, Jeruzalem!«

Zaradi svetišča našega Boga in Gospoda *

ti želim vse dobro. —

Ps 126 Brez Gospoda je ves trud zaman

 

Če Gospod ne zida hiše, *

se zaman trudijo njeni zidarji.

Če Gospod ne varuje mesta, *

zaman čuje stražnik. —

 

Zaman je vstajati pred svitom *

in sedeti pozno v noč pri delu.

Zaman je za kruh trdo delati, *

ko Bog daje zvestim dvojni delež. —

 

Gospodov dar so tudi sinovi, *

Božje plačilo staršem so potomci.

Kakor si bojevnik pomaga s puščícami, *

tako so staršem v pomoč otroci iz mladosti.

Blagor človeku, ki jih ima obilo, *

ne bo osramočen in ne pozabljen. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Marija, ne jokaj, Gospod je vstal od mrtvih.  
— Marija, ne jokaj, Gospod je vstal od mrtvih.  

Pojdi k mojim bratom in jim reci: Gospod je vstal od mrtvih.
— Marija, ne jokaj, Gospod je vstal od mrtvih.  

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Marija, ne jokaj, Gospod je vstal od mrtvih.  

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

S svetimi ženami prosímo Gospoda za Cerkev in vzklikajmo:

Na priprošnjo mučenk, ki so z močjo duha premagale telesno smrt,

– daj svoji Cerkvi neustrašnost v preizkušnjah.

Na priprošnjo poročenih, ki so preživele sveti zakon v milosti,

– daj svoji Cerkvi apostolsko rodovitnost.

Na priprošnjo vdov, ki so povzdignile in posvetile svojo osamelost z molitvijo in gostoljubnostjo,

– daj svoji Cerkvi, da bo svetu izkazovala skrivnost tvoje ljubezni.

Na priprošnjo mater, ki so rodile otroke za Božje kraljestvo in za človeško skupnost,

– daj svoji Cerkvi, naj prerodi vse ljudi za življenje in zveličanje.

Na priprošnjo svetih žen, ki so zaslužile, da gledajo tvoje obličje,

– naj se umrli tvoje Cerkve vekomaj z njimi veselijo tvoje sreče.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe. —

 

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev  V zaupanju v Boga bom varno počival.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,23)

Sam Bog miru naj vas popolnoma posveti ter ohrani v popolnosti vašega duha, vašo dušo in vaše telo brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, utrujeni smo od dela današnjega dneva. Okrepčaj nas z mirnim spanjem, da se bomo s tvojo pomočjo spočili in ti služili s telesom in dušo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pozdravljena, Kraljica,

mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!