Brevir za 21. julij 2021

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Gospod, ustvaril si, prenovil svet,
edino ti si kralj brez konca let,
usliši naše prošnje in naš spev,
predobri Bog.

 

Glej, molimo te v zarji jutranji,
naj spevi naši ti ugajajo,
pridruži zborom svojim angelskim
nas v večnosti.

 

Naj dnevi v zvestem delu nam teko,
v poštenju vedno naj ti služimo,
skušnjave grešne premagujemo,
te prosimo.

 

Razvnemi s svojim ognjem nam srce,
da bomo čisti v sveti zbranosti
s prižganimi svetilkami v rokah
te čakali.

 

Kot večnemu Očetu vse nebo
in sveti vsi Zveličarju pojo,
tako naj Svetega Duha časti
vse zemlje krog. Amen.

 

2. Med letom podnevi
O Kristus, prava luč, življenja vir,
veselje in svetost, dobrota vsa,
odrešil si nas s smrtjo in krvjo
na Golgoti.

 

Ljubezen svojo v naše duše vlij
in v srcih plamen žive vere vžgi,
podéli nam ljubezen do ljudi
in jo krepčaj.

 

Od nas odvračaj hudega duha
in tvoja moč naj zlomi ost pekla,
z nebes nam pošlji Svetega Duha,
da nas podpre.

 

Očetu bodi slava večnemu
in Sinu, tudi Duhu Svetemu,
Trojici sveti, Bogu vsa oblast
na vekomaj. Amen.

Ps 102 Hvalnica Gospodovemu usmiljenju

Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda, *

njegovo sveto ime naj slavi vse moje bitje.

Iz vsega srca bi ga rad hvalil, *

in nobene njegovih dobrot ne pozabil. —

 

On odpušča vse moje krivde, *

ozdravlja vse moje slabosti.

Rešuje moje življenje smrti, *

venča me z milostjo in usmiljenjem.

Z dobrotami nasičuje moje življenje *

in mladost se mi obnavlja kakor orlu. —

 

Gospodova dela so pravična, *

vsem zatiranim vrača pravico.

Pokazal je Mojzesu svoja pota, *

Izraelovim sinovom svoja dela. —

Gospod je milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in zelo milosrčen.

Ne spominja se več naših grehov, *

njegova nevolja ne traja dolgo.

Ne ravna z nami po naših grehih, *

ne vrača nam po naših krivdah. —

 

Kakor se nebo visoko boči nad zemljo, *

tako njegova ljubezen objema vse, ki ga spoštujejo.

Kakor je sončni vzhod daleč od zahoda, *

odriva od nas naše pregrehe.

Kakor je oče usmiljen z otroki, *

tako se Gospod usmili tistih, ki ga častijo. —

 

Dobro ve, kakšni smo, saj nas je ustvaril, *

spominja se, da smo iz zemlje.

Človekovi dnevi so kakor trava, *

razcveti se kakor roža na polju.

Komaj veter vanjo zaveje, že ji cvetje odpade, *

kmalu se nihče več ne spominja, kje je cvetela. —

Gospodova ljubezen traja vekomaj *

do vseh, ki mu ljubezen vračajo.

Ródu za rodom je naklonjen, če je zvest njegovi zavezi, *

če se spominja njegovih zapovedi in jih spolnjuje.

Gospod je postavil svoj prestol v nebesih, *

gospoduje vsemu vesolju. —

 

Slavite Gospoda njegovi angeli, vi močni junaki, *

ki poslušate in izvršujete njegovo besedo.

Slavite Gospoda, vsi angelski zbori, *

Božji služabniki, ki spolnjujete njegova povelja.

Vse Božje stvari, slavite Gospoda *

na vseh krajih njegovega vladarstva.

Tudi jaz ga bom hvalil *

z dušo in telesom. —

– Gospod, naj doumem smisel tvojih zapovedi
– in premišljujem tvoja čudovita dela.

 

Bratje! Ako je služba smrti, s črkami vdolbena v kamen, bila obdana s sijajem, tako da Izraelovi sinovi niso mogli Mojzesu v obličje pogledati zaradi sijaja na obličju, ki je bil minljiv, kako ne bo še bolj obdana s sijajem služba Duha? Zakaj če je že služba obsodbe v časti, je še v veliko obilnejši časti služba pravičnosti. Pa saj glede na to oni sijaj zaradi tega izrednega sijaja ni sijaj. Če je namreč dano v sijaju, kar mineva, je veliko bolj v sijaju, kar ostaja. Ker imamo torej tako upanje, ravnamo z veliko srčnostjo in ne kakor Mojzes, ki si je deval zagrinjalo na obraz, da bi Izraelovi sinovi ne ugledali konca tega, kar mineva. Njih misli pa so otopele; kajti do današnjega dne ostaja na branju stare zaveze prav tisto zagrinjalo neodgrnjeno, ker se le v Kristusu odpravlja.

Do danes leži, kadar se bere Mojzes, zagrinjalo na njih srcu. Kadar se pa spreobrne h Gospodu, se bo zagrinjalo odvzelo. Gospod je Duh: kjer pa je Gospodov Duh, tam je svoboda. Mi vsi pa z odgrnjenim obrazom gledamo kakor v ogledalu Gospodovo slavo in se tako v isto podobo spreminjamo iz sijaja v sijaj, kakor po Gospodovem Duhu.

Ker imamo torej po usmiljenju, ki smo ga dosegli, tako službo, ne omagujemo, ampak smo se odrekli skrivnih del, ki bi se jih morali sramovati; in ne hodimo v zvijačnosti, tudi ne pačimo božje besede, ampak se z oznanjevanjem resnice priporočamo vesti vseh ljudi pred Bogom. Če je pa naš evangelij res zakrit, je zakrit tistim, ki so na poti pogube, nevernikom, katerim je bog tega sveta zaslepil misli, da bi jim ne zasvetila luč evangelija o veličastvu Kristusa, ki je božja podoba.

SPEV (2 Kor 3,18; Flp 3,3)

Mi vsi z odgrnjenim obrazom kakor v ogledalu gledamo Gospodovo slavo. * Tako se v isto podobo spreminjamo iz sijaja v sijaj.

Bogu služimo v duhu in se ponašamo v Jezusu Kristusu. * Tako se v isto podobo spreminjamo iz sijaja v sijaj.

Tomaž Kempčan (ok. 1380-1471) iz Kempna ob Renu, pisec štirih zvezkov duhovnih misli pod naslovom Hoja za Kristusom, ki so se hitro razširili in vedno znova ponatiskovali

 

Obrni se z vsem srcem h Gospodu, zapusti ta bedni svet in našla bo mir tvoja duša. Božje kraljestvo je namreč mir in veselje v Svetem Duhu, ki se ne daje hudobnežem. Prišel bo k tebi Kristus in pokazal ti bo svojo tolažbo, ako mu v srcu pripraviš vredno bivališče.

Vsa njegova slava in lepota je od znotraj in ondi prebivati mu je prijetno. Pogosto obiskuje notranjega človeka, prijazno se z njim pogovarja, ljubo ga tolaži, deli mu obilje miru in občuje z njim čudovito zaupno.

Daj, zvesta duša, pripravi temu ženinu svoje srce, da bo prišel milostno k tebi in bo v tebi prebival. Tako namreč pravi: Ako me kdo ljubi, bo moje besede spolnjeval, in bova k njemu prišla in pri njem prebivala.

Daj torej Kristusu prostor. Ako imaš Kristusa, si bogat in zadosti ti je. On bo tvoj upravnik, on zvest oskrbnik v vsem, da se ti ne bo treba zanašati na ljudi.

Vse svoje zaupanje opri na Boga, le njega se boj in njega ljubi. Bog bo zate odgovarjal in bo vse uravnal, kakor bo bolje. Nimaš tukaj stalnega mesta in kjer koli si, si tujec in popotnik, in nikdar ne boš imel miru, razen če se popolnoma s Kristusom skleneš.

Pri Najvišjem naj bodo tvoje misli, in tvoja prošnja naj se neprenehoma dviga h Kristusu! Če ne znaš premišljevati visokih in nebeških reči, počivaj v Kristusovem trpljenju in prebivaj rad v njegovih svetih ranah. Trpi s Kristusom in za Kristusa, ako hočeš s Kristusom kraljevati.

Ko bi bil le kdaj popolnoma prodrl v Jezusovo srce in bi bil le malo okusil njegovo gorečo ljubezen, tedaj bi se nič več ne menil za svoje ugodje ali neugodje, temveč bi se veselil zasramovanja, zakaj Jezusova ljubezen naredi, da človek sam sebe zaničuje.

SPEV (Ps 70,1-2.5)

Gospod, vate zaupam, naj ne bom osramočen nikoli. * V svoji resnični ljubezni me otmi, poslušaj me in reši.

Gospod Bog, ti si moje upanje, vate zaupam od mladosti. * V svoji resnični ljubezni me otmi, poslušaj me in reši.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Iz tebe, Bog, izhaja luč,
pošiljaš bledo luno v noč,
čez dan pa sonce na nebo,
da vselej varno hodimo.

 

Spodbuja jutra zdaj nas žar,
da pojemo ti hvalnice.
Ozri na nas se milostno,
da tudi v nas bo vse svetlo.

 

Odvrača naj se duh od zmot,
gnusobe se ogibamo,
ne žalimo te z govorom
in ne z dejanji grešnimi.

 

Ko sonce bo zvečer zašlo,
naj v duši vera nam žari,
naj upanje tolaži nas,
ljubezen druži s Kristusom.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 107 Hvalnica Bogu in klic na pomoč

 

Moje srce je pripravljeno, zares pripravljeno, *

pel bom in igral svojemu Bogu.

Oglasita se harfa in citre, *

zbudimo jutranjo zarjo! —

 

Hvalil te bom, Gospod, med ljudstvi, *

igral ti bom med narodi.

Večja kot nebo je tvoja ljubezen, *

tvoja zvestoba presega oblake.

Vzvišen si, Gospod, nad nebesa, *

vsa zemlja je polna tvoje slave.

Usliši nas in s svojo močjo pomagaj, *

da bodo rešeni vsi, ki jih ljubiš. —

 

Bog govori iz svojega svetišča: *

»Slavil bom zmago, osvojil vse dežele.

Moje ljudstvo mi je krona, *

moji izvoljenci so moje žezlo.

Vsi narodi mi bodo služili, *

pridobim si vsa ljudstva.« —

 

Kdo nas popelje v njihova mesta, *

kdo nas povede v njihove trdnjave?

Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, *

ker smo zaupali sami vase?

Daj nam pomoč zoper sovražnike, *

zakaj ničeva je človeška podpora.

Z Bogom bomo delali čudeže, *

ne bodo nam škodovali naši sovražniki. —

Iz 61,10–62,5 Prerok se veseli nad novim Jeruzalemom

 

Močno se veselim v Gospodu, *

moja duša se raduje v mojem Bogu.

Odel me je z oblačilom zveličanja, *

ogrnil me s plaščem pravičnosti.

Kakor ženina me je ovenčal, *

okrasil kakor nevesto.

Kakor zemlja daje rast zeliščem in vrt semenom, *

tako daje Bog, da raste pravičnost in slava med narodi. —

 

Ne bom nehal prositi in moliti *

za Božje ljudstvo in sveto mesto,

dokler ne zasije pravica kakor jutranja zarja *

in ne zagori odrešitev kakor plamenica. —

 

Tedaj bodo narodi videli tvojo pravičnost, *

vsi kralji tvoje veličastvo.

Klicali te bodo z novim imenom, *

ki ga bo Gospod določil.

Kot veličastna krona boš pred Gospodom, *

kot kraljevski okras pred svojim Bogom. —

 

Ne bodo te več imenovali »Zapuščena«, *

tvoje dežele ne bodo več klicali »Osamljena«.

Imenovali te bodo »Moja radost« *

in tvojo deželo »Poročena«.

Gospod te je spet vzljubil *

in bo s teboj prebival. —

 

Živel bo s teboj kakor ženin z nevesto, *

kakor svojo posest te bo varoval.

Kakor se ženin veseli neveste, *

tako se bo tvoj Bog veselil tebe. —

Ps 145 Zaupanje v Boga prinaša srečo

 

Hvali, moja duša Gospoda! *

Slavil bom Gospoda vse svoje življenje.

Prepeval bom svojemu Bogu, *

vse dokler bom živel. —

 

Ne zanašajte se na zemeljske veljake, *

na ljudi, ker pri njih ni rešitve.

Ko izdihnejo, se povrnejo v zemljo, *

tisti dan propadejo vsi njih načrti. —

 

Blagor mu, komur pomaga Bog naših očetov, *

blagor mu, ki v Gospoda zaupa.

Bog je ustvaril nebo in zemljo, *

morje in vse, kar v njem prebiva.

Bog je zvest na veke, *

zatiranim vrača pravico. —

 

Gospod daje kruha lačnim, *

Gospod osvobaja jetnike.

Gospod odpira oči slepim, *

Gospod dviga potrte.

Gospod varuje tujce, *

Gospod podpira sirote in vdove.

Gospod ljubi pravične, *

hudobnim razdira naklepe. —

 

Gospod bo kraljeval na veke: *

tvoj Bog bo od roda do roda. —

Kratko berilo  (5 Mz 4,39–40a)
Spoznaj danes in si vtisni v srce: Gospod je Bog zgoraj v nebesih in spodaj na zemlji, drugega ni! Spolnjuj njegove postave in zapovedi, ki ti jih zapovedujem.

Slavil bom Gospoda v vsakem času.
— Slavil bom Gospoda v vsakem času.

Vedno ga bom hvalil.
— Slavil bom Gospoda v vsakem času.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Slavil bom Gospoda v vsakem času.

Odpev k Hvaljen Služili bomo Gospodu v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Služili bomo Gospodu v svetosti in pravičnosti vse dni življenja.

Kristus, odsvit Očetove slave, nas razsvetljuje s svojo besedo. Ljubeče ga prosimo:

Hvaljen ti, ki si začetek in konec naše vere,

– poklical si nas iz teme v svojo čudovito svetlobo.

Slepim si odprl oči, gluhim si dal, da so slišali,

– pomagaj nam v naši neveri.

Vedno naj ostanemo v tvoji ljubezni,

– naj se ne ločimo drug od drugega.

Daj, da bi zmagovali v skušnjavah in vzdržali v težavah,

– v sreči pa se ti zahvaljevali.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Gospod Bog, spomni se svoje svete zaveze, ki jo je obnovila in posvetila Jagnjetova kri. Tvoje ljudstvo naj prejme odpuščanje grehov in nenehno napreduje v odrešenju.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 118,145–152  (XIX)   Hvala Božji postavi

 

Gospod, iz vsega srca te prosim: *

usliši me, tvoje zakone hočem spolnjevati.

Reši me, ko te kličem, *

naj ne pozabim tvoje postave. —

 

Pred jutranjim svitom prihajam in prosim, *

zaupam v tvoje obljube.

Vso noč ne zatisnem očesa, *

ker premišljujem tvoje besede. —

 

Gospod, poslušaj me, saj si dober, *

poživi me in mi pomagaj.

Bližajo se mi krivični preganjalci, *

daleč so od tvoje postave. —

 

Gospod, ti si pri meni, *

zvest si v svojih sklepih.

Že davno sem spoznal iz tvojih odločitev, *

da je tvoja postava nespremenljiva in trdna na veke. —

Ps 93   Gospod dobro plačuje in hudo kaznuje

O Bog, ki hudo kaznuješ, *

svojo moč zdaj pokaži.

Vstani, ki sodiš zemljo, *

povrni prevzetnim, kakor zaslužijo.

Gospod, kaj delajo grešniki, *

doklej se bodo ponašali?

Doklej bodo hudobni predrzno govorili *

in se bahali s svojimi uspehi? —

 

Gospod, tvoje ljudstvo teptajo, *

tvoje služabnike stiskajo.

Vdove in tujce morijo, *

pobijajo sirote.

Pa pravijo: »Gospod ne vidi, *

Bog nas niti ne opazi.« —

 

O neumno ljudstvo, ali ne boš spoznalo; *

nespametni, kdaj boste razumeli?

On, ki je napravil uho, naj bi ne slišal, *

on, ki je naredil oko, naj bi ne videl?

Kako naj ne kaznuje on, ki vzgaja narode *

on, ki uči ljudi modrosti?

Gospod pozna človekove misli; *

dobro ve, da so prazne. —

Gospod, blagor človeku, ki ga ti vzgajaš *

in poučuješ v svoji postavi.

V hudih dneh bo mirno počival, *

medtem ko se grešniku koplje jama.

Gospod ne zavrže svojega ljudstva, *

ne zapusti svojih služabnikov.

Sodbe bodo spet pravične *

in vsi pošteni se jih bodo držali. —

 

Kdo mi pride na pomoč zoper hudodelce, *

kdo mi pomaga zoper krivičnike?

Da mi ni Gospod pomagal, *

bi bilo že skoraj konec mojega življenja.

Ko mislim, da moja noga omahuje, *

me tvoja milost, Gospod, podpira.

Ko se mi v srcu skrbi množijo, *

me razveseljuje tvoja tolažba. —

 

Mar soglašaš s krivično sodbo, *

ki odobrava hudobijo v imenu pravice?

Ogrožajo življenje pravičnega, *

nedolžnega krivično obsojajo.

Toda Gospod me trdno brani, *

Bog je moje zavetje, vanj zaupam.

Krivične bo ugonobila njih krivica, *

njih lastna zloba jih bo uničila.

Končno bo Gospod, naš Bog, uničil *

hudobijo in krivico. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Počasi sonce gre v zaton,
goré zapušča žalostno,
gozdove, polja in vode,
da v jutru spet nam zažari.

 

Ko ves se svet ovije v mrak,
tišina, mir nas vse obda,
od dela se spočijemo
in novih sil naberemo.

 

Bogastvo našega duha
je v trdnem upanju v Boga
in v živi veri v Jezusa,
ki je podoba Očetova.

 

Odsvit je večnega Boga,
začetka, konca ne pozna.
Po njem vsa zemlja hrepeni
in večno ga nebo slavi.

 

Za zmeraj naj nas tvoj sijaj
razveseli in vekomaj
Očeta, Sina in Duha
slavili bomo iz srca. Amen.

Ps 138,1–18.23.24   Bog vse vidi in vse ve

Gospod, v dno duše gledaš in me poznaš do kraja, *

vidiš, naj sedim ali vstanem.

Od daleč že poznaš vse moje misli, *

naj ležim ali hodim.

Beseda mi še ni prišla na jezik, *

a tebi je že vse znano.

Od vseh strani me obdajaš, *

ne morem iz tvoje roke.

Prečudovita je zame tvoja vsevednost, *

previsoka je, da bi jo razumel. —

 

Kako naj se izmaknem tvoji moči, *

kam naj ubežim pred tvojim obličjem?

Če bi se povzpel v nebesa, si ondi, *

če stopim v podzemlje, spet najdem tebe.

Če bi me ponesle peruti jutranje zarje, *

bi me tja vodila tvoja roka.

Če bi prebival na koncu morja, *

bi me tam držala tvoja desnica.

Če bi rekel: »Vsaj tema me bo zakrila,« *

tudi ta tema ne bo temna.

In če me bo noč obdala namesto dneva, *

bo ta noč kot dan svetila. —

Gospod, ti si me vsega ustvaril, *

oblikoval si me v telesu moje matere.

Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen, *

ker so tvoja dela čudovita. —

 

Do dna me poznaš in ni ti bilo skrito, *

ko sem nastajal nevidno kakor v globinah zemlje.

Tvoje oči so videle moja dejanja *

in vsa si vpisal v knjigo življenja.

Vse moje dneve si že določil, *

še preden se je začenjal prvi.

O Bog, kako nedoumljiva je vsaka tvoja misel, *

še težje umljive so vse skupaj.

Če bi jih štel, jih je več kot peska, *

če bi jih preštel, te še vedno ne bi razumel. —

 

Preišči me, o Bog, preglej srce in vso notranjost, *

preizkusi me, spoznaj vse moje misli.

Glej, ali morda hodim po slabi poti; *

vodi me po pravi poti življenja. —

Kol 1,12–20   Kristus je prvorojenec

 

Z veseljem se zahvaljujmo Bogu Očetu, *

usposobil nas je za dediščino svetih v svetlobi.

Iz oblasti teme nas je rešil *

in prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina.

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi, *

v njem odpuščanje grehov. —

 

On je podoba nevidnega Boga Očeta, *

prvorojenec vsega stvarstva.

V njem je bilo vse ustvarjeno, *

vidne in nevidne stvari v nebesih in na zemlji.

Po njem in zanj je bilo vse ustvarjeno, *

on je pred vsem in vse v njem obstaja. —

 

On je glava telesu, Cerkvi, *

on je začetek.

Prvorojenec je vstalih od mrtvih, *

da med vsemi zavzame prvo mesto. —

 

Oče je sklenil, naj v njem prebiva vsa polnost, *

da se uresniči mir s krvjo njegovega križa.

Tako naj po njem doseže spravo, *

kar je na zemlji in kar je v nebesih. —

Kratko berilo  (1 Jn 2,3–6)
Po tem vemo, da poznamo Kristusa, če spolnjujemo njegove zapovedi. Kdor pravi: »Poznam ga,« pa njegovih zapovedi ne spolnjuje, je lažnik in v njem ni resnice. Kdor pa njegovo besedo spolnjuje, v tem je resnično Božja ljubezen dovršena. Po tem spoznamo, da smo v njem. Kdor pravi, da v njem ostane, mora tudi sam tako živeti, kakor je on živel.

Varuj nas, Gospod, kot zenico v očesu.
— Varuj nas, Gospod, kot zenico v očesu.

Skrij nas pod peruti svoje ljubezni.
— Varuj nas, Gospod, kot zenico v očesu.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Varuj nas, Gospod, kot zenico v očesu.

Odpev k Moja duša Dvigni svojo močno roko, Gospod, razkropi napuhnjene in povišaj nizke.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Odpev k Moja duša Dvigni svojo močno roko, Gospod, razkropi napuhnjene in povišaj nizke.

Dobrota nebeškega Očeta do njegovega ljudstva je neizmerna. Zato vzklikajmo z veselim srcem:

Svojega Sina nisi poslal na svet, da bi svet obsodil, marveč da bi se svet po njem zveličal,

– naj njegova slavna smrt obrodi v nas bogate sadove.

Svoje duhovnike si postavil za Kristusove služabnike in oskrbnike svojih skrivnosti,

– daj jim zvestobo do tebe, modrost in ljubezen.

Podpiraj vse, ki si jih poklical k popolni čistosti zaradi nebeškega kraljestva,

– da bodo hodili za tvojim Sinom v neoskrunjeni zvestobi.

Človeka si ustvaril kot moža in ženo, 

– ohranjaj vse družine v iskreni ljubezni.

Po Kristusovi žrtvi si ljudem odvzel grehe,

– podeli vsem rajnim odpuščanje grehov.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Usmiljeni Bog, lačne napolnjuješ z nebeškimi dobrinami. Obdari iz obilja svojega bogastva vse, ki smo potrebni tvoje pomoči.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 30,1–6 Izročimo se v Božje roke

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me, ker si pravičen, *

prisluhni in pohiti, da me rešiš.

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem. —

 

Ti si moja trdnjava in moje zatočišče, *

vodi me zaradi svoje dobrote.

Izvleci me iz zanke, ki so mi jo skrivaj nastavili, *

ti si moj rešitelj. —

 

Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo, *

zvesti Bog, ti me osvobodi. 

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev O Bog, bodi mi zavetje in pribežališče.

 

Ps 129 Iz globočine kličem

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja.

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

 

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev Gospod, iz globočine te kličem.

 

Kratko berilo (Ef 4,26–27)

Nikar ne grešite, sonce naj ne zaide v vaši jezi in ne dajajte prostora hudiču.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod Jezus Kristus, ti si krotak in ponižen. Svojim učencem nalagaš jarem, ki je prijeten, in breme, ki je lahko. Blagohotno sprejmi naše misli, želje in dejanja današnjega dne. Naj se tako odpočijemo, da bomo s tvojo pomočjo še lažje služili tebi, ki živiš in kraljuješ vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Zdrava, o nebes Kraljica,

zdrava, angelov Gospa.

Zdrava, korenina, zdrava, vrata,

iz tebe svetu luč je prisijala.

O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,

bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.