Brevir za 22. februar 2021

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

 

Presveto vsi Trojico vekomaj častimo,
slavimo in poveličujmo jo nenehno,
Očetu, Sinu, Duhu Svetemu naj vedno
najvišja čast gre in oblast brez konca. Amen.

Nebesa razglašajo Božje veličastvo *

in nebo oznanja, da je Božje delo.

Dan podaja besedo dnevu, *

noč pripoveduje noči. —

 

To niso besede in niso govori, *

njihov glas je neslišen.

Vendar se njih sporočilo razlega po vsej zemlji *

in do konca sveta gre ta govorica. —

 

Na nebu je postavil šotor soncu, *

ki prihaja kakor ženin iz svoje izbe.

Kakor junak, ki teče po poti, *

veselo pošilja svoje žarke. —

 

Na vsej svoji poti od vzhoda do zahoda *

se nič ne odtegne njegovemu žaru. —

Ps 63   Božja sodba nad grešniki

 

O Bog, poslušaj me, ko tožim, *

varuj me pred grožnjami sovražnikov.

Zaščiti me pred zaroto hudobnih, *

pred navalom zlobnežev. —

 

Svoje jezike brusijo kot meče, *

kot strupene puščíce so njih besede.

Iz skrivališča streljajo na siromaka, *

da bi ga zadeli nenadoma in brez kazni.

V svoji hudobiji se čutijo varne, *

nastavljajo zanke misleč, da jih ne bo nihče videl.

Snujejo zločine, skrivajo zasnovane naklepe, *

srce slehernega je brezno hudobije. —

 

Bog pa bo vanje usmeril svoje strele, *

v trenutku jih bo zadela njegova kazen.

Ugonobil jih bo njihov hudobni jezik, *

vsi se bodo zgrozili nad njimi.

V strahu bodo govorili o Božjem delu *

in strmeli nad njegovimi dejanji. —

 

Pravični naj se veselijo v Gospodu in vanj zaupajo, *

vsi pošteni naj ga hvalijo. —

Ps 96   Gospodovo veličastvo ob vesoljni sodbi

 

Gospod je kralj, zemlja naj se raduje, *

vesele naj se obrežja in vsi otoki.

Oblak in tema ga obdajata, *

pravičnost in pravica sta temelj njegovega prestola.

Pred njim gre ogenj *

in použiva grešnike. —

 

Njegovi bliski razsvetljujejo ozračje, *

zemlja to gleda in se trese.

Gore se topijo kakor vosek *

pred gospodarjem vesoljne zemlje.

Nebesa oznanjajo njegovo pravičnost *

in vsa ljudstva vidijo njegovo slavo. —

 

Osramočeni so vsi, ki se ponašajo z maliki, *

pred Bogom padajo na kolena.

Božje ljudstvo se veseli, ko to sliši; *

mesta in vasi se radujejo Gospodove pravičnosti.

Ti, Gospod, si vzvišen nad zemljo *

in višji kot angeli v nebesih. —

 

Vsi, ki ljubite Gospoda, sovražíte hudo, *

on varuje in rešuje življenje svojih zvestih.

Pravične bo obdala svetloba *

in veselje vse, ki so čisti v srcu.

Veselite se pravični, v Gospodu, *

njegovo večno svetost slavite. —

- Gospod, h komu pojdemo?

- Besede večnega življenja imaš.

 

V tistih dneh so slišali apostoli in bratje, ki so bili v Judeji, da so tudi pogani sprejeli božjo besedo. In ko je Peter prišel v Jeruzalem, so se tisti, ki so bili iz obreze, z njim prepirali. Govorili so: »K neobrezanim si šel in si z njimi jedel!«

Peter jim je pa začel po vrsti razlagati: »Molil sem v mestu Jafi in v zamaknjenju videl prikazen - kako je prihajala nekakšna posoda kakor velik prt, ki se je na štirih voglih spuščal z neba in prišel do mene. Pogledal sem vanjo in jo opazoval; in videl sem četveronoge živali z zemlje, zveri in laznino in ptice neba. Slišal sem tudi glas, ki mi je govoril: ,Vstani, Peter, zakolji in jej!' Pa sem rekel: ,Nikar, Gospod, zakaj kar je omadeževano in nečisto, mi ni še nikoli prišlo v usta.' Glas z neba pa se je oglasil v drugo: ,Kar je Bog očistil, tega ti ne imej za omadeževano!' To se je zgodilo trikrat in vse je bilo zopet vzeto v nebo. In glejte, prav tedaj so se pred hišo, kjer sem bil, ustavili trije možje iz Cezareje, poslani k meni. In Duh mi je rekel, naj brez pomišljanja grem z njimi. Z menoj je šlo tudi teh šest bratov in prišli smo v moževo hišo. Povedal nam je, kako je v svoji hiši videl angela, ki je vstopil in mu rekel: ,Pošlji v Jafo in pokliči Simona, s priimkom Peter, ki ti bo govoril besede, po katerih se boš rešil ti in vsa tvoja hiša.' Ko sem pa začel govoriti, je Sveti Duh prišel nanje, kakor na nas v začetku. In spomnil sem se Gospodove besede, kako je govoril: ,Janez je krščeval z vodo, vi pa boste krščeni s Svetim Duhom.' Če je torej Bog dal isti dar njim kakor nam, ki smo sprejeli vero v Gospoda Jezusa Kristusa, kdo sem bil jaz, da bi bil mogel Bogu braniti?«

Ko so to slišali, so se pomirili in so poveličevali Boga, govoreč: »Tudi poganom je torej Bog dal spreobrnjenje, da bodo živeli.«

SPEV (Lk 22, 32; Mt 16, 17b)

Jaz sem prosil zate, Peter, da ne opeša tvoja vera. * Ko se boš spreobrnil, potrdi svoje brate.

Meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. * Ko se boš spreobrnil, potrdi svoje brate.

Sv. Leon Veliki (papež od 440-461), pisec številnih pisem in govorov, iz katerih odsevata dobrota in jasen nauk

 

Od vseh ljudi je izbran samo Peter, da bi bil postavljen za vodnika vseh poklicanih narodov, vsem apostolom in vsem očetom Cerkve; izbran, da vodi vse, ki jim v prvi vrsti vlada Kristus, čeprav je v božjem ljudstvu mnogo duhovnikov in mnogo pastirjev. Božja naklonjenost, predragi, je temu možu podelila veliko in čudovito deležnost pri svoji moči. Če je hotela, da je kaj skupno njemu in drugim vodnikom, je dodelila vedno le po njem, česar ni odrekla drugim.

Gospod vpraša končno vse apostole, kaj mislijo ljudje o njem; in tako dolgo odgovarjajo skupno, dokler ima besedo dvoumnost človeške nevednosti.

Ko pa naj bi izrazili svoje prepričanje učenci kot učenci, izpove vero v Gospoda prvi tisti, ki je prvi po apostolskem dostojanstvu. In ko je ta rekel: Ti si Kristus, Sin živega Boga, mu je Jezus odgovoril: Blagor ti, Simon, Jonov sin, zakaj meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Zato torej blagor tebi, ker te je poučil moj Oče in te ni zmotilo zemeljsko mišljenje, temveč te je poučil nebeški navdih. Ne meso in kri, temveč tisti, čigar edinorojeni Sin sem, me je tebi razodel.

In jaz, reče, povem tebi, to je, kakor je moj Oče razodel tebi moje božanstvo, tako tudi jaz tebi naznanim tvojo odličnost. Ti si Peter - skala, se pravi, čeprav sem jaz nepremagljiva skala, vogelni kamen, ki je oba dela združil v eno, temelj, poleg katerega ne more nihče položiti drugega, si vendar tudi ti skala, ker te je potrdila moja moč, da bi bil deležen tistega, kar je lastno moji moči.

In na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Na to trdnost bom sezidal večni tempelj in iz te vztrajne vere se bo dvignila vzvišenost moje Cerkve, zakoreninjena v nebesih.

Te izpovedi ne bodo imele v oblasti peklenska vrata, vezi smrti je ne bodo zvezale. Ta beseda je namreč beseda življenja. In kakor tiste, ki jo priznavajo, pripelje v nebesa, tako tiste, ki jo odklanjajo, pogrezne v pekel.

Zato je bilo rečeno svetemu Petru: Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva, in karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.

Moč te oblasti je sicer prešla tudi na druge apostole in določba tega odloka velja za vse cerkvene poglavarje. Ne poveri se pa zaman enemu, kar se podeli vsem. Petru je namreč to na poseben način izročeno, ker je Petrov lik postavljen za vzor vsem voditeljem Cerkve.

Simon Peter, preden sem te poklical, sem te poznal; in postavil sem te za poglavarja svojemu ljudstvu. * Dal sem ti ključe nebeškega kraljestva.

Karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. * Dal sem ti ključe nebeškega kraljestva.

Tebe Boga hvalimo, * tebe Gospoda poveličujemo.

Tebe večnega Očeta * časti vsa zemlja.

Tebi vsi angeli, * tebi nebesa in vse oblasti,

tebi kerubi in serafi * neprenehoma prepevajo:

 

Svet, * svet, * svet si ti, * Gospod, Bog vsega stvarstva.

Polna so nebesa in zemlja * veličastva tvoje slave.

Tebe hvali * apostolov slavni zbor,

tebe prerokov * hvalevredno število,

tebe mučencev * sijajna vojska.

Tebe po vsej zemlji * slavi sveta Cerkev:

Očeta * neskončnega veličastva,

častitega tvojega Sina, * pravega in edinega;

in Svetega Duha * Tolažnika.

 

Ti, Kristus, * kralj veličastva,

ti si Očetov * večni Sin.

Ti se nisi branil učlovečenja v telesu Device, * da si odrešil človeka.

Ti si premagal želo smrti * in vernim odprl nebeško kraljestvo.

Ti sediš na desnici Božji * v slavi Očetovi.

Da prideš kot sodnik sodit, * verujemo.

Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, * ki si jih odkupil z dragoceno krvjo.

Daj, da bomo v večni slavi * prišteti tvojim svetim.

 

+  Reši svoje ljudstvo * in blagoslovi svojo lastnino,

ti bodi naš voditelj * in vladar na veke.

Vsak dan ti hočemo * prepevati hvalo

in slaviti tvoje ime * vekomaj.

Ohrani nas, Gospod, * ta dan brez greha,

usmili se nas, * usmili se nas.

Tvoja dobrota naj nas vedno spremlja, * to vdano pričakujemo od tebe.

Gospod, vate zaupam, * naj ne bom osramočen nikoli.

 

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Otresel, Peter, težke si verige z rok,
ker Kristus ti je sam pomagal čudežno,
zdaj sveto Cerkev varno vodiš in učiš,
za Božje ljudstvo neprenehoma skrbiš,
da ne postane kdaj volkov požrešnih plen.

 

Karkoli si zavezal s svojo oblastjo,
držalo tudi pred nebesi bo trdnó;
a kar beseda tvoja v svetu oprosti,
razvezano je pred nebesi svetimi;
ob koncu dni pred Bogom sodil boš ljudi.

 

Očetu večnemu naj slava se glasi
in tebi, Božji Sin, Gospod in kralj sveta,
enako Duhu Svetemu, vsa hvala, čast
Trojici sveti, nedeljivi, blaženi,
ki naše bo plačilo v srečni večnosti. Amen.

Ps 62,2–9 Hrepenenje po Bogu

 

O Bog, moj Bog, željno te iščem, *

mojo dušo žeja po tebi.

Moje telo koprni po tebi *

kakor suha in žejna zemlja po vodi.

O tebi želim premišljevati v svetišču, *

da spoznam tvojo moč in tvojo slavo.

Tvoja bližina mi je več kot življenje, *

moja usta te bodo slavila. —

 

Hvalil te bom, dokler bom živel, *

tebi v čast bom opravljal molitve.

Ti boš moja radost in sreča, *

v veselju ti bom prepeval.

Tudi pri nočnem počitku se te bom spominjal, *

v zgodnjem jutru bom premišljeval o tebi.

Ti si moje trdno zavetje, *

pri tebi sem varen in srečen. —

 

Z vso dušo se te oklepam, *

ti me držiš kot prijatelj s svojo desnico. —

Dan 3,57–88.56  Vse stvari naj hvalijo Gospoda

 

Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela, *

hvalite in poveličujte ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi angeli, *

nebesa, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse vode nad nebom, *

vse Gospodove moči, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, sonce in luna, *

zvezde na nebu, slavite Gospoda. —

 

Slavita Gospoda, dež in rosa, *

vsi vetrovi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, ogenj in vročina, *

mraz in pripeka, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, rosa in slana, *

mraz in zima, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, sneg in ledóvje, *

noči in dnevi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, tema in svetloba, *

bliski in oblaki, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi zemlja Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, gore in hribi, *

vse rastline na zemlji, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, studenci, *

morja in reke, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, morske in vodne živali, *

vse ptice pod nebom, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse zveri in živina, *

vsi ljudje, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi Božje ljudstvo Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi duhovniki, *

Gospodovi služabniki, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, duhovi in duše pravičnih, *

sveti in v srcu ponižni, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, mladeniči v ognjeni peči, *

hvalíte in poveličujte ga na veke. —

 

Slavimo Očeta in Sina s Svetim Duhom, *

hvalimo in poveličujmo ga na veke.

Gospod, slavljen si na nebesni višavi, *

hvale vreden in slaven in poveličevan na veke. —

 

Na koncu tega slavospeva ne dodamo Slava Očetu. —

Ps 149 Radostno vzklikanje svetih

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

njegova hvala naj se razlega pri svetem shodu.

Vesêli se, Božje ljudstvo, svojega stvarnika, *

Božji izvoljenci naj se radujejo svojega kralja.

Hvalijo naj ga z veselim rajanjem *

in z bobni in citrami naj mu igrajo.

Gospod namreč ljubi svoje ljudstvo *

in ponižne venča z zmago. —

 

Naj se sveti radujejo v njegovem svetišču, *

naj se veselijo v svojih domovih.

Naj iz ust donijo hvalospevi Bogu, *

rôke pa držijo ostre meče,

da izvršijo maščevanje nad krivičnimi narodi, *

kazni nad sovražnimi ljudstvi;

da v okove vklenejo njihove vladarje *

in njihove veljake v železne verige;

da izvršijo nad njimi Božjo sodbo; *

to bo v slavo vsemu njegovemu ljudstvu. —

Postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.
— Postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Širili bodo slavo tvojega imena, Gospod.
— Postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Bratje in sestre, apostoli so nam zapustili nebeško dediščino. Zahvalimo se Bogu Očetu za vse njegove darove in vzklikajmo:

Hvala ti, Gospod, za gostijo Jezusovega telesa in krvi, posredovano po apostolih,

– da se z njo krepčamo in nam daje življenje.

Hvala ti, Gospod, za mizo tvoje besede, pripravljeno po apostolih,

– da nas razsvetljuje in razveseljuje.

Hvala ti, Gospod, za sveto Cerkev, sezidano na apostolih,

– da po njej postajamo eno telo.

Hvala ti, Gospod, za prerojenje v krstu in pokori, izročeno apostolom,

– da nas očiščuje grehov.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

V tej uri Kristus je razpet
na križu klical: Žejen sem.
Naj žejo po pravičnosti
zbudi nam, ki ga molimo.

 

Naj glad po njem začutimo,
ki nas s seboj nasitil bo.
Naj duša grehe zamrzi,
po čednosti zahrepeni.

 

Ljubezen Svetega Duha
naj naša srca prepoji,
telesa strast naj ohladi
in dušo mlačno razžari.

 

Prosímo vdano Kristusa,
Očeta in obeh Duha:
Trojica sveta, močni Bog,
usmili vsega se svetá. Amen.

Ps 18 B Zahvala Bogu za njegove zapovedi

 

Gospodova postava je popolna in daje življenje, *

Gospodovi nauki so zanesljivi, učijo nevednega.

Gospodove zapovedi so prave, razveseljujejo srca, *

Gospodovi ukazi so jasni in bistrijo poglede. —

 

Gospodova beseda je sveta in ostane na veke, *

Gospodovi odloki so stvarni in hkrati pravični.

Cénimo jih bolj kot zlato in drage kamne, *

rajši jih imamo kot med in strd iz satovja. —

 

Tvoj služabnik jih vestno upošteva, *

in jih goreče spolnjuje.

Vendar kdo bi se mogel izogniti vsem prestopkom, *

meni prikritih me očisti.

Obvaruj svojega služabnika prevzetnosti, *

da ne bo gospodovala nad mano.

Tako bom človek brez graje *

in brez velikega greha. —

 

Gospod, naj ti bodo vedno ljube moje besede in misli, *

ti si moj zavetnik in rešitelj. —

Ps 7     Molitev pravičnega, ki trpi krivico

Gospod, moj Bog, k tebi se zatekam, *

otmi me in reši vseh preganjalcev,

da me kdo kot lev ne zgrabi in ne raztrga *

in me nihče ne bo rešil. —

 

Gospod, če sem storil, kar mi očitajo, *

in se mojih rok drži krivica:

ali če sem svojemu prijatelju storil hudo *

in krivično oplenil svojega nasprotnika:

naj me sovražnik preganja in zgrabi, *

naj potepta mojo čast in mi vzame življenje. —

 

Ogorčen se dvigni, Gospod, zoper besnost mojih zatiralcev, *

izreci nad njimi obsodbo, ki si jo določil.

Okrog tvojega visokega prestola naj se zberejo vsi narodi, *

ti boš namreč sodil ljudstva. —

 

Sodi, Gospod, in prisodi mi pravico, *

saj sem pravičen in nedolžen.

Končaj hudobijo in utrdi pravičnega, *

Bog pravice, ki presojaš srca in misli. —

Moje zavetje je v Bogu, *

on rešuje plemenita srca.

Bog sodi pravično, *

vsak dan lahko kaznuje.

Čeprav sovražnik brusi svoje meče *

in napenja svoj lok in še tako dobro meri,

le sam sebi pripravlja smrtne strele, *

njega bodo zadele ognjene puščice. —

 

Naj snuje krivico, *

spočenja hudobijo in rodi prevaro,

naj koplje jamo in jo poglablja, *

nazadnje sam vanjo pade.

Hudobija se mu bo maščevala, *

krivica se nanj zvrnila. —

 

Jaz pa bom hvalil Gospoda za njegovo pravičnost, *

opeval bom moč Najvišjega. —

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, svojo Cerkev si postavil na Petrovo izpoved vere kakor na skalo. Ne dopusti, da bi nam vero omajali viharji tega sveta.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Pesem
Poklical te je naš Gospod,
da si zapustil ribištvo,
in ti podelil je zato
ključarja čast nebeškega.

 

Ljubezni Božji vedno zvest
oznanjaš nam veselo vest,
skrbiš neutrudno za ovcé,
ki jih Gospod odrešil je.

 

V slabosti Kristus te krepi,
na tebi Cerkev se gradi,
noben je ne uniči čas,
nobena sila je ne stre.

 

Učiš premnoge narode,
kot Jezus ti je bil velel,
da brate v veri okrepiš,
jih z Božjo lučjo razsvetliš.

 

Slavimo vdano Kristusa,
ki naj po tvoji prošnji dá,
da pridemo nekoč v nebo,
s teboj ga večno hvalimo. Amen.

Ps 115 Zahvala v svetišču

 

Zaupal sem v Gospoda, *

ko sem bil v največji stiski,

tudi ko sem rekel v svojem strahu: *

»Vsak človek me lahko prevara.«  —

 

Kaj naj povrnem Gospodu *

za vse dobro, kar mi je storil?

Dvignil bom zveličavni kelih *

in slavil Gospoda. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom.

V Gospodovih očeh je dragocena *

smrt njegovih svetih. —

 

Gospod, hočem ti zvesto služiti, *

vedno ostati v tvoji službi.

Rešil si me, zato te bom hvalil, *

daroval ti bom hvalno daritev. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom,

v dvorih Gospodove hiše, *

v njegovem svetem mestu. —

Ps 125 Veselje in upanje v Gospodu

 

Ko nas je Gospod vodil domov iz suženjstva, *

smo mislili, da sanjamo.

Kar samo se nam je smejalo, *

radostno smo vriskali.

Tedaj so govorili drugi narodi: *

»Velike reči je Gospod storil zanje.«

Res, velike reči je Gospod za nas storil, *

zato smo vsi veseli. —

 

Zato, Gospod, tudi zdaj obrni našo usodo, *

kakor napolniš suhe struge ob deževju,

Tisti, ki sejejo v trpljenju, *

žanjejo v veselju.

Na setev odhajajo vsi zaskrbljeni, *

ob žetvi pa se s polnimi snopi vračajo veseli. —

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

Oznanjujte narodom Gospodovo slavo.
— Oznanjujte narodom Gospodovo slavo.

Pripovedujte vsem ljudstvom o njegovih čudovitih delih.
— Oznanjujte narodom Gospodovo slavo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Oznanjujte narodom Gospodovo slavo.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Bratje in sestre, udje Cerkve smo, postavljeni na temelj, katerega so položili apostoli s svojim oznanjevanjem. Prosimo Boga Očeta za njegovo sveto ljudstvo in kličimo:

Po tvoji volji se je tvoj Sin, ki je vstal od mrtvih, najprej prikazal apostolom,

– naj bomo njegove priče po svetu.

Svojega Sina si poslal na svet, da ubogim oznani blagovest,

– naj oznanjujemo evangelij vsemu stvarstvu.

Svojega Sina si poslal, da bi po svoji krvi spravil svet s teboj,

– naj vsi sodelujemo pri tej spravi.

Svojega Sina si v nebesih postavil na svojo desnico,

– sprejmi naše rajne v svoje kraljestvo sreče.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9-10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.