Brevir za 21. februar 2021

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Po svetem izročilu zdaj
obhajamo ta postni čas
spokornih štirideset dni,
da naše duše prenovi.

 

Postava in preroki prej
začeli to navado so,
sam Kristus jo posvetil je,
začetnik časov in njih kralj.

 

Bodimo torej zmernejši
v pijači, jedi, govoru,
v zabavi, spanju in še kje,
bedimo skrbno nad seboj.

 

Ogibljimo se skritih zank,
poguba našim dušam so,
sovražnik zvit in premeten
prostora v nas naj ne dobi.

 

Nakloni, troedini Bog,
kar verni vsi te prosimo,
da mnogo nam sadov rodi
pobožna vnema postnih dni. Amen.

Ps 1     Dvojna pot življenja

 

Blagor človeku, ki ne zaide na kriva pota, *

ne pohaja z grešniki in ne poseda s hudobneži;

veseli pa se Božjih zapovedi *

ter jih noč in dan premišlja. —

 

Tak človek je kot drevo, ki raste ob vodi, *

daje sad ob svojem času in mu listje ne ovene.

Česar se loti in karkoli dela, *

vse mu uspeva. —

 

Ni pa tako s hudobnimi in grešniki, *

ti so kakor pleve, ki jih veter raznaša.

Ne bodo obstali ob sodbi, *

zanje ne bo mesta v občestvu svetih. —

 

Gospod varuje pravične na poti življenja, *

pot hudobnih pa vodi v pogubo. —

Ps 2     Kristus, Božji Sin in zmagovalec

 

Zakaj hrumijo ljudstva *

in se vznemirjajo narodi?

Vladarji zemlje se dvigajo in snujejo zaroto *

zoper Gospoda in njegovega maziljenca:

»Pretrgajmo njih verige, *

vrzimo s sebe ta jarem!« —

 

Gospod v nebesih pa se jim smeje, *

pomilovalno se jim posmehuje.

Spregovori jim v pravični jezi *

in jih prestraši s svojo besedo:

»Jaz sem si postavil svojega kralja *

na Sionu, moji sveti gori.« —

 

Oznanil bom sklep Gospoda, ki mi je rekel: *

»Moj Sin si ti, rodil sem te danes.

Reci mi in dam ti v posest narode *

in vso zemljo v tvojo lastnino.

Vladal jim boš z močno roko, *

zdrobil jih kot lončeno posodo.« —

 

Voditelji, zdaj spoznajte, *

vladarji zemlje, dajte se poučiti.

Služite Bogu v spoštovanju in veselju, *

v svetem strahu se mu podvrzíte,

da se ne razsrdi in se ne pogubite, *

ko se lahko v hipu vname njegova jeza.

Blagor vsem zvestim, *

ki se zatekajo k njemu. —

Ps 3     Bog je moje zavetje

 

Gospod, število mojih nasprotnikov se veča, *

vedno novi vstajajo zoper mene.

Mnogi govorijo o meni: *

»Sam Bog ga ne bo rešil.« —

 

Ti Gospod, pa me varuješ; *

nate se zanašam, ti mi vlivaš poguma.

Na ves glas sem klical k tebi, *

uslišal si me s svoje svete gore. —

 

Legel sem in zaspal v smrti, *

toda vstal sem, ker me je Gospod obudil.

Ne bojim se številnih nasprotnikov, *

ki me obdajajo s sovraštvom. —

 

Dvigni se, Gospod, moj Bog, in me reši, *

udaril in uničil si vse sovražnike.

V tebi, Gospod, je rešitev, *

razlij svoj blagoslov nad svoje ljudstvo. —

- Človek ne živi samo od kruha,

- ampak od vsake besede, ki izhaja iz božjih ust.

 

V tistih dneh sta šla Mojzes in Aron ter rekla faraonu: »Tako govori Jahve, Izraelov Bog: ,Odpusti moje ljudstvo, da mi bo obhajalo praznik v puščavi!'« Faraon je odvrnil: »Kdo je Jahve, da bi ga poslušal in odpustil Izraela? Ne poznam Jahveja in tudi ne odpustim Izraela.« Tedaj sta rekla: »Bog Hebrejcev nam je prišel naproti. Naj gremo, prosimo, tri dni hoda v puščavo, da opravimo daritve svojemu Bogu Jahveju, sicer nas zadene s kugo ali z mečem!« Egiptovski kralj pa jima je odgovoril: »Mojzes in Aron, zakaj odvračata ljudstvo od dela? Pojdita na raboto!« Dalje je faraon dejal: »Glejta, že zdaj je preveč ljudstva v deželi in vidva hočeta, da preneha s svojo raboto?«

In faraon je zapovedal tisti dan priganjačem ljudstva in njegovim nadzornikom tole: »Ne dajajte več ljudstvu slame za izdelovanje opeke kakor doslej; sami naj gredo in naj si nabirajo slamo! Toda naložite jim število opeke, kolikor so je doslej naredili, in od tega nič ne zmanjšujte! Kajti leni so, zato vpijejo: ,Naj gremo, da opravimo daritve svojemu Bogu.' Delo naj ljudi teži, da bodo z njim imeli posla in ne bodo poslušali lažnivih besed.«

Odšli so torej priganjači ljudstva in njegovi nadzorniki ter so ljudstvu govorili: »Tako pravi faraon: ,Slame vam nič več ne dam. Pojdite sami, preskrbite si slamo, kjer jo najdete! Toda od vašega dela se ne bo nič zmanjšalo.'« Tedaj se je ljudstvo razkropilo po vsej egiptovski deželi, da bi zbiralo strnje za slamo. Priganjači pa so jih pritiskali in govorili: »Dovršite svoje delo, delo vsakega dneva ob njegovem dnevu kakor takrat, ko je bila slama!« In tepli so nadzornike Izraelovih sinov, ki so jih postavili nad njimi faraonovi priganjači, govoreč: »Zakaj niste ne včeraj ne danes dovršili določenega števila opeke kakor poprej?«

Tedaj so prišli nadzorniki Izraelovih sinov in vpili k faraonu: »Zakaj delaš tako s svojimi hlapci? Slama se ne daje tvojim hlapcem; ,toda opeko,' nam pravijo, ,delajte!' In glej, tvoje hlapce tepejo in tvojemu ljudstvu se dela krivica.« Odvrnil je: »Leni ste, leni; zato pravite: ,Naj gremo darovat Gospodu!' Zdaj pa pojdite, delajte; slama se vam ne bo dajala, a določeno število opeke morate oddajati.«

Nadzorniki Izraelovih sinov so videli, da so v hudi zadregi, ker morajo reči: »Nič ne smete zmanjšati od svoje opeke, od dela vsakega dneva!« Ko so odhajali od faraona, so se sešli z Mojzesom in Aronom, ki sta jih pričakovala. In rekli so jima: »Gospod naj vaju pogleda in sodi, ker sta ogrdila naš sloves pri faraonu in njegovih služabnikih in jim dala v roke meč, da nas pomore!«

Mojzes se je zopet obrnil h Gospodu in rekel: »Gospod, zakaj si storil temu ljudstvu toliko zlo? Zakaj si me vendar poslal? Kajti odkar sem prišel k faraonu govorit v tvojem imenu, dela temu ljudstvu zlo, a nikakor nisi svojega ljudstva rešil.«

Gospod pa je odgovoril Mojzesu: »Zdaj boš videl, kaj bom storil faraonu: z močno roko prisiljen jih bo odpustil in z močno roko prisiljen jih bo izgnal iz svoje dežele.«

SPEV (2 Mojz 5, 1.3)

Mojzes je stopil pred faraona in rekel: Tako govori Gospod: * Odpusti moje ljudstvo, da mi bo obhajalo praznik v puščavi.

Gospod, Bog Hebrejcev, me je poslal k tebi in rekel: * odpusti moje ljudstvo, da mi bo obhajalo praznik v puščavi.

Sv. Avguštin (354-430), konvertit, škof v Hiponu v Severni Afriki, genij krščanske misli, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

O Bog, poslušaj moje tožbe, usliši mojo molitev. Kdo tako pravi? Zdi se, kot da bi govoril eden. Poglejmo, če je res eden: Od konca zemlje te kličem, ko v stiski omagujem. Čeprav se zdi eden, to ni en sam. Zato je govor o enem, ker je Kristus eden, Kristus, katerega udje smo mi vsi. Kateri človek bi kot posameznik mogel klicati od konca zemlje, iz daljnega kraja, kot tisti, ki spada v dediščino, o kateri je bilo rečeno Sinu: Reci mi in dam ti v posest narode in vso zemljo v tvojo lastnino.

Kristusova lastnina torej, Kristusova dediščina, Kristusovo telo, ena Kristusova Cerkev, ta skupnost, ki smo mi, kliče iz daljnega kraja.

Kaj kliče? Kar sem rekel poprej: O Bog, poslušaj moje tožbe, usliši mojo molitev! Iz daljnega kraja te kličem. In to pomeni: te kličem iz daljnega kraja, to je od vsepovsod.

Zakaj vpijem tako? Ker v stiski omagujem. Tako Cerkev razodeva, da je pri vseh narodih, po vsej zemeljski obli v velikih preizkušnjah in ne v veliki slavi.

Naše življenje na tem romanju ne more biti brez skušnjav, ne napredek brez preizkušenj. Nihče namreč sebe ne spozna, če ni skušan, tudi ne more prejeti krone, če ni zmagal, zmagati pa ne more, če se ni bojeval; boriti se pa more samo, če ima sovražnika in preizkušnje.

V stiski je torej tisti, ki kliče iz daljnega kraja, ni pa zapuščen. Kristus je podoba nas, ki smo njegovo telo, in Kristus nas je hotel upodobiti v svojem telesu, v katerem je umrl, vstal od mrtvih in šel v nebesa. Zato morejo tudi udje upati, da bodo šli tja, kamor je šla njihova glava.

Preobrazil nas je vase tudi, ko je dopustil, da ga je satan skušal. Pravkar smo v evangeliju brali, da je satan v puščavi skušal Gospoda Jezusa Kristusa. Satan je sicer skušal Kristusa, a v njem je skušal tudi tebe. Kristus je namreč privzel tvoje telo, dal ti je pa svoje odrešenje; od tebe je vzel smrt, dal ti je pa svoje življenje; vzel ti je ponižanje, dal pa svojo slavo; vzel je tvoje skušnjave, tebi pa podelil svojo zmago.

Če nas je satan skušal v njem, ga v njem tudi zmagujemo. Vidiš samo, da je bil Kristus skušan, ne vidiš pa, da je tudi zmagal? Tebe je v njem skušal, glej, v njem boš tudi zmagal. Kristus bi mogel držati satana daleč od sebe, toda če se ne bi pustil skušati, bi te ne mogel učiti zmagovati, kadar si v skušnjavi.

SPEV (Jer 1,19; 39,18)

Bojevali se bodo zoper tebe, a te ne bodo premagali. * Zakaj jaz sem s teboj, govori Gospod, da te obvarujem.

Pod mečem ne boš padel, ampak boš živel. * Zakaj jaz sem s teboj, govori Gospod, da te obvarujem.

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

S prosečim glasom kličimo,
molimo sklonjeni do tal:
Ozri, Sodnik, se na solzé
in ne kaznuj nas, sveti Bog.

 

Zares hudo grešili smo,
žalili te, predobri Bog,
izlij zdaj milost iz nebes
na nas in nam odpusti greh.

 

Saj vendar tvoje smo stvari,
čeprav iz krhke smo snovi,
ne daj, da tvoje sveto ime
zasramovali bi ljudje.

 

Olajšaj, kar teži nam vest,
in v dobrem nam zoreti daj,
da mogli bi ugajati
ti zdaj in v srečni večnosti.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

Ps 62,2–9 Hrepenenje po Bogu

 

O Bog, moj Bog, željno te iščem, *

mojo dušo žeja po tebi.

Moje telo koprni po tebi *

kakor suha in žejna zemlja po vodi.

O tebi želim premišljevati v svetišču, *

da spoznam tvojo moč in tvojo slavo.

Tvoja bližina mi je več kot življenje, *

moja usta te bodo slavila. —

 

Hvalil te bom, dokler bom živel, *

tebi v čast bom opravljal molitve.

Ti boš moja radost in sreča, *

v veselju ti bom prepeval.

Tudi pri nočnem počitku se te bom spominjal, *

v zgodnjem jutru bom premišljeval o tebi.

Ti si moje trdno zavetje, *

pri tebi sem varen in srečen. —

 

Z vso dušo se te oklepam, *

ti me držiš kot prijatelj s svojo desnico. —

Dan 3,57–88.56  Vse stvari naj hvalijo Gospoda

 

Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela, *

hvalite in poveličujte ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi angeli, *

nebesa, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse vode nad nebom, *

vse Gospodove moči, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, sonce in luna, *

zvezde na nebu, slavite Gospoda. —

 

Slavita Gospoda, dež in rosa, *

vsi vetrovi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, ogenj in vročina, *

mraz in pripeka, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, rosa in slana, *

mraz in zima, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, sneg in ledóvje, *

noči in dnevi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, tema in svetloba, *

bliski in oblaki, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi zemlja Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, gore in hribi, *

vse rastline na zemlji, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, studenci, *

morja in reke, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, morske in vodne živali, *

vse ptice pod nebom, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse zveri in živina, *

vsi ljudje, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi Božje ljudstvo Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi duhovniki, *

Gospodovi služabniki, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, duhovi in duše pravičnih, *

sveti in v srcu ponižni, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, mladeniči v ognjeni peči, *

hvalíte in poveličujte ga na veke. —

 

Slavimo Očeta in Sina s Svetim Duhom, *

hvalimo in poveličujmo ga na veke.

Gospod, slavljen si na nebesni višavi, *

hvale vreden in slaven in poveličevan na veke. —

 

Na koncu tega slavospeva ne dodamo Slava Očetu. —

Ps 149 Radostno vzklikanje svetih

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

njegova hvala naj se razlega pri svetem shodu.

Vesêli se, Božje ljudstvo, svojega stvarnika, *

Božji izvoljenci naj se radujejo svojega kralja.

Hvalijo naj ga z veselim rajanjem *

in z bobni in citrami naj mu igrajo.

Gospod namreč ljubi svoje ljudstvo *

in ponižne venča z zmago. —

 

Naj se sveti radujejo v njegovem svetišču, *

naj se veselijo v svojih domovih.

Naj iz ust donijo hvalospevi Bogu, *

rôke pa držijo ostre meče,

da izvršijo maščevanje nad krivičnimi narodi, *

kazni nad sovražnimi ljudstvi;

da v okove vklenejo njihove vladarje *

in njihove veljake v železne verige;

da izvršijo nad njimi Božjo sodbo; *

to bo v slavo vsemu njegovemu ljudstvu. —

Moje srce mi veleva: Išči Gospoda!
— Moje srce mi veleva: Išči Gospoda!

Zato koprnim po tvoji bližini.
— Moje srce mi veleva: Išči Gospoda!

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Moje srce mi veleva: Išči Gospoda!

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Hvalimo našega Odrešenika, ki nam je dobrotljivo zaslužil ta čas zveličanja, in ga ponižno prosimo:

Kristus, naše življenje, po krstu smo bili s teboj pokopani v smrt in vstali v življenje,

– daj nam danes živeti novo življenje.

Gospod, ti vsem deliš svoje dobrote,

– pomagaj nam, da bomo tudi mi skrbeli za skupno dobro.

Naj složno skrbimo za zemeljsko blaginjo naše domovine

– in si obenem prizadevamo za nebesa.

Božji zdravnik, ozdravi rane našega duha,

– da bomo s tvojo pomočjo rasli v svetosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

V tej uri Kristus je razpet
na križu klical: Žejen sem.
Naj žejo po pravičnosti
zbudi nam, ki ga molimo.

 

Naj glad po njem začutimo,
ki nas s seboj nasitil bo.
Naj duša grehe zamrzi,
po čednosti zahrepeni.

 

Ljubezen Svetega Duha
naj naša srca prepoji,
telesa strast naj ohladi
in dušo mlačno razžari.

 

Prosímo vdano Kristusa,
Očeta in obeh Duha:
Trojica sveta, močni Bog,
usmili vsega se svetá. Amen.

Ps 117 Pesem veselja in odrešenja

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, *

vekomaj traja njegova dobrota.

Reci zdaj, Božje ljudstvo: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.«

Recite zdaj, Gospodovi duhovniki: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.«

Recite zdaj vsi, ki verujete v Gospoda: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.« —

 

V stiski sem klical Gospoda, *

Gospod me je uslišal in me rešil.

Gospod je z menoj, ni se mi bati; *

kaj mi more storiti človek?

Gospod je z menoj in mi pomaga, *

ne bojim se nasprotnikov. —

 

Bolje je zatekati se h Gospodu *

kakor zaupati v človeka.

Bolje je zatekati se h Gospodu *

kakor zaupati v poglavarje. —

Vsi narodi so me obkolili, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu.

Od vseh strani so me obdali, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu.

Obsuli so me kot čebele, zajeli kot ogenj trnje, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu. —

 

Vsi so se vame zaganjali, da bi me pobili, *

a Gospod mi je pomagal.

Gospod je moja moč, Gospoda hvalim, *

postal mi je rešitelj.

To je klic veselja in rešitve na zboru pravičnih: *

Gospodova desnica je mogočno delovala. —

 

Gospodova desnica me je dvignila, *

Gospodova desnica je mogočno delovala.

Ne bom umrl, ampak živel, *

oznanjal bom Gospodova dela.

Gospod mi je res naložil pokoro, *

ni me pa izročil smrti. —

Odprite mi vrata pravičnosti, *

da vstopim in hvalim Gospoda.

To so vrata Gospodova, *

tukaj vstopajo pravični. —

 

Zahvaljujem se, Gospod, da si me uslišal *

in mi postal rešitelj.  

Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, *

je postal vogelni kamen.

To je Gospod naredil, *

zares je čudovito.

To je dan, ki ga je Gospod naredil, *

veselimo se ga in se radujmo. —

 

Blagoslovi nas, Gospod, in nas reši, *

Gospod, daj srečo.

Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu. *

Blagoslavljamo vas iz Gospodove hiše.

Bog je Gospod, on nas razsvetljuje, *

pojdimo z zelenjem do njegovega oltarja. —

 

Ti si moj Bog, tebi se zahvaljujem, *

moj Bog, hvalim te in poveličujem.

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, *

vekomaj traja njegova dobrota. —

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, daj nam, da se bomo v svetem postnem času bolj in bolj poglabljali v Kristusovo skrivnost odrešenja. Pomagaj nam, da se bomo resnično spreobrnili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Poslušaj nas, dobrotni Bog,
v spokornosti te prosimo,
naj duše posveti nam post
spokornih štirideset dni.

 

Ti veš, kako slabotni smo,
srce je tvoje usmiljeno,
glej, spet se k tebi vračamo
in odpuščanja prosimo.

 

Grešili smo, to vsak prizna,
kesamo se iz dna srca:
imenu tvojemu bo v čast,
če odpustiš nam vse dolgé.

 

Pomagaj s svojo milostjo,
da zdržnost ukroti telo
in duh se dvigne, okrepi,
da tebi zvesto služimo.

 

Nakloni, troedini Bog,
kar verni vsi te prosimo,
da mnogo nam sadov rodi
pobožna vnema postnih dni. Amen.

Ps 109,1–5.7    Mesija – vladar in duhovnik

 

Gospod Bog govorí mojemu Gospodu: *

»Sedi na mojo desnico.

Popolnoma ti bom podvrgel sovražnike, *

da ti bodo služili. —

 

Nad vse narode bom razširil tvoje vladarstvo, *

zavladaj sredi svojih sovražnikov.

Ti si kralj že od svojega veličastnega rojstva, *

rojen si kakor rosa pred zgodnjo danico.

Svoje prisege ne spreminjam: *

Kakor Melkizedek si ti duhovnik na veke. —

 

Bog je s teboj in ti vedno pomaga, *

na dan sodbe bo tvoja zmaga popolna.

Okrepčaj se na svoji poti, *

da boš zmagoslavno dvignil glavo.« —

Ps 113 A Izraelci rešeni iz Egipta

 

Ko so Izraelci šli iz Egipta, *

je bilo Božje ljudstvo rešeno suženjstva.

Postali so Božje svetišče, *

Božja posest in kraljestvo. —

 

Morje se je pred njimi umaknilo, *

Jordan se je ustavil pred njimi.

Gore so se stresle v silnem potresu, *

zamajali so se griči. —

 

Kaj ti je, morje, da se umikaš, *

in tebi, Jordan, da se ustavljaš?

Kaj vam, gore, da se plašite kot ovni, *

in vam, griči, da skačete kot jagnjeta? —

 

Trepetaj, zemlja, pred Božjim obličjem, *

trepetaj pred Gospodom, živim Bogom!

On daje vodo iz skale, *

studence vodá iz pečine. —

1 Pt 2,21–24  Prostovoljno trpljenje Kristusa, Božjega služabnika

 

Kristus je za nas trpel in nam zgled zapustil, *

da bi hodili po njegovih stopinjah. —

 

On ni storil greha *

in tudi zvijače ni bilo v njegovih ustih.

Ni sramotil, ko so ga zasramovali, *

ni pretil, ko je moral trpeti.

Vse je prepuščal njemu, *

ki pravično sodi. —

 

Nase je vzel naše grehe, *

na križ jih je nesel na svojem telesu, 

da bi mi grehom odmrli in živeli pravično, *

z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni. —

Hitel bom po poti tvojih zapovedi.
— Hitel bom po poti tvojih zapovedi.

Ti mi daješ pogum in veselje.
— Hitel bom po poti tvojih zapovedi.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Hitel bom po poti tvojih zapovedi.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Hvala Bogu Očetu, ki je hotel, da iz nepokvarljivega semena po njegovi večni Besedi zraste novo Božje ljudstvo. Ponižno ga prosimo:

Dobri Bog, usliši naše ponižne prošnje za ves človeški rod,

– da bomo bolj hrepeneli po Božji besedi kot po telesni hrani.

Uči nas ljubiti naš narod in vse ljudi brez razlikovanja in v dejanju,

– da bomo vse spodbujali k miru in dobroti.

Pomagaj vsem, ki bodo v krstu prerojeni,

– da bodo živi in izbrani kamni tvoje Cerkve.

Ninivljani so se spokorili po Jonovem oznanjevanju,

– mi pa naj se spreobrnemo po tvoji besedi.

Vsi umirajoči naj gredo z zaupanjem naproti Kristusu sodniku

– in naj se pri tebi večno veselijo.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 90 Večerna molitev

 

Odpev S svojo ljubeznijo me Gospod neguje, pod njegovo varstvo se zatekam.

 

Kdor prebiva v varstvu Najvišjega, *

počiva v zavetju Vsemogočnega.

Reci Gospodu: »Moje pribežališče in moj varuh, *

moj Bog, ki vanj zaupam.« —

 

Zares, on te osvobaja iz zanke hudobnih, *

te rešuje hudobnega jezika.

S svojo ljubeznijo te neguje, *

pod njegovo varstvo se zatekaš.

Njegova zvestoba te varuje *

bolj kot najmočnejše orožje.

Ni se ti bati nočne strahote, *

niti nevarnosti, ki ti grozi podnevi.

Ne bolezni, ki te skrivaj napade, *

ne pogube, ki razsaja očitno. —

 

Če jih ob tebi pade tisoč ali deset tisoč, *

tebi nobena nesreča ne more do živega.

Samo oči ti je treba odpreti, *

pa boš videl, kako Bog grešnike kaznuje.

Ti pa si se zatekel k njemu, *

izbral si Najvišjega za svoje varstvo. —

 

Zlo te ne zadene, *

nadloga se tvojemu domu ne približa.

Svojim angelom je zate zapovedal, *

naj te varujejo na vseh tvojih potih.

Na rokah te bodo nosili, *

da z nogo ne zadeneš ob kamen.

Stopal boš čez gada in modrasa, *

poteptal boš leva in zmaja. —

 

Gospod govori: »Ker mi je vdan, ga rešim, *

varujem ga, ker me priznava.

Ko me bo klical, ga bom rad uslišal, *

v stiski ga bom rešil in uveljavil.

Dal mu bom dolgo in polno življenje *

in mu pokazal, kako znam reševati.«  —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev S svojo ljubeznijo me Gospod neguje, pod njegovo varstvo se zatekam.

 

Kratko berilo (Raz 22,4–5)

Gledali bodo Gospodovo obličje in njegovo ime bo na njih čelih. In noči ne bo več in ne bodo potrebovali luči svetilke in ne sončne luči; zakaj Gospod jih bo razsvetljeval in kraljevali bodo na vekov veke.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, danes smo obhajali skrivnost Kristusovega vstajenja. Ponižno te prosimo, naj bomo varni pred vsako nesrečo in počivamo v tvojem miru, jutri pa veseli vstanemo in te spet slavimo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pod tvoje varstvo pribežimo,

o sveta Božja Porodnica.

Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti,

o častitljiva in blagoslovljena Devica.