Brevir za 21. marec 2023

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Ugoden, bratje, zdaj je čas,
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.

 

Zdaj dnevi so zveličanja,
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.

 

Pomagaj nam, o dobri Bog,
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

Ps 101 Izseljenčeve želje in prošnje

Gospod, usliši mojo molitev, *

moj klic naj pride k tebi.

Ne skrivaj zdaj pred menoj svojega obličja, *

ko me gorje tako stiska.

Skloni se k meni; *

ko te kličem, me naglo usliši.  —

 

Kot dim se izgubljajo moji dnevi, *

moje telo izgoreva kakor v ognju.

Volja mi gine, kot se suši trava, *

še jesti se mi ne ljubi.

Od svojega silnega trpljenja *

sem postal kost in koža. —

 

Podoben sem osamljeni ptici, *

postal sem kot skovir v razvalinah.

Brez sna sem in vzdihujem *

kakor zapuščen vrabec na strehi.

Neprestano se mi rogajo sovražniki, *

nasprotniki me obkladajo z žalitvami. —

 

Moj kruh ima okus po pepelu, *

moja pijača se meša s solzami.

Kakor me je prej tvoja milost povzdignila visoko, *

tako me je zdaj moj greh globoko ponižal.

Moji dnevi se nagibajo k zatonu, *

venem kakor pokošena trava. —

Gospod, ti ostaneš na veke, *

tvoja slava traja vekomaj.

Bodi milostljiv svojemu svetemu mestu, *

prišla je ura, da se ga usmiliš.

Tvoji zvesti ljubijo še njegove kamne, *

smilijo se jim njegove razvaline. —

 

Tvoje ime bodo častili tuji narodi, *

vsi vladarji zemlje tvojo vsemogočnost,

ker bo Gospod spet pozidal Sion *

in se prikazal v svojem veličastvu.

Tedaj bo uslišal molitev siromakov, *

ne bo zavrgel njihovih prošenj. —

 

Naj se zapiše za prihodnje rodove, *

naj ljudstvo, ki bo šele rojeno, hvali Gospoda:

Gospod se je ozrl s svojega vzvišenega svetišča, *

z nebes je pogledal na zemljo.

Slišal je zdihovanje jetnikov, *

na smrt obsojene je rešil.

Naj odmeva Gospodovo ime na Síonu, *

njegovo veličastvo naj hvalijo v Jeruzalemu,

ko se bodo zbrala ljudstva in kraljestva, *

da bi služila Gospodu. —

Gospod je moje moči zlomil sredi pota, *

skrajšal je moje dneve.

Moj Bog, ne daj, da bi umrl v najlepših letih, *

saj ti preživiš vse rodove.

V začetku si ustvaril zemljo, *

tudi nebo je tvoje delo.

Oba bosta prešla, ti pa ostaneš, *

kakor oblačilo se vse postara.

Kakor obleko, ki se menja, boš vse zamenjal, *

vse bo preminilo.

Ti pa si vedno isti *

in tvoja leta nimajo konca.

Naši potomci bodo prebivali tukaj, *

tudi njihovi otroci bodo srečni v tvojem varstvu. —

- Zdaj je čas milosti,

- zdaj so dnevi zveličanja.

 

Gospod je govoril Mojzesu: »Govori vsej občini Izraelovih sinov in jim povej: ,Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet! Vsak spoštuj svojo mater in svojega očeta. Praznujte moje sobote; jaz, Gospod, sem vaš Bog! Ne obračajte se k malikom in ne delajte si ulitih bogov; jaz, Gospod, sem vaš Bog! Če darujete mirovno daritev Gospodu, jo darujte tako, da mu boste všeč! Tisti dan, ko jo darujete, in naslednji dan, jo použijte; kar pa ostane do tretjega dne, sežgite v ognju! Če bi se vendar uživala tretji dan, velja za pokvarjeno, ne bo to všečno. Kdor to je, ga zadene krivda, ker je oskrunil, kar je bilo Gospodu posvečeno: tak naj bo iztrebljen izmed svojega ljudstva.

Kadar spravljate žetev svoje dežele, ne požanji do skrajnega roba svojega polja in po svoji žetvi ne paberkuj! Tudi v svojem vinogradu ne paberkuj in osutih jagod svojega vinograda ne pobiraj; to pusti ubogemu in tujcu; jaz, Gospod, sem vaš Bog!

Ne kradite in ne lažite in ne varajte drug drugega! Ne prisegajte po krivem pri mojem imenu in ne skruni imena svojega Boga; jaz sem Gospod!

Ne varaj svojega bližnjega in ne ropaj; dninarjevo plačilo naj ne ostaja pri tebi do jutra! Ne preklinjaj glušca in slepemu ne nastavljaj spotikljaja; boj se svojega Boga; jaz sem Gospod!

Ne delajte krivice v sodbi; ne bodi pristranski z ubožcem in ne ugodljiv mogočnežu: pravično sodi svojega bližnjega! Ne hodi kot opravljivec med svojim ljudstvom in ne strezi svojemu bližnjemu po življenju; jaz sem Gospod!

Ne sovraži brata v svojem srcu; odkrito posvari svojega bližnjega, da si zaradi njega ne nakoplješ greha! Ne bodi maščevalen in zamerljiv proti sinovom svojega ljudstva, ampak ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe; jaz sem Gospod!

Ne obračajte se na duhove mrtvih in ne povprašujte vedeževalcev! Oskrunili bi se z njimi; jaz, Gospod, sem vaš Bog!

Pred sivo glavo vstani in spoštuj osebo starega človeka in boj se svojega Boga; jaz sem Gospod!

Če biva tujec pri vas v deželi, ga ne zatirajte! Tujec, ki biva med vami, vam bodi kakor rojak iz vaše sredine! Ljubi ga kakor sam sebe! Kajti tujci ste bili v egiptovski deželi. Jaz, Gospod, sem vaš Bog!

Ne delajte krivice v sodbi, pri dolgostni meri, pri uteži in pri votli meri! Imejte pravično tehtnico, pravične uteži, pravično efo in pravičen hin! Jaz, Gospod, sem vaš Bog, ki sem vas izpeljal iz egiptovske dežele!

Držite se torej vseh mojih postav in vseh mojih zapovedi ter jih spolnjujte; jaz sem Gospod!'«

SPEV (Gal 5, 14.13; Jan 13, 34)

Vsa postava se dopolnjuje v eni besedi: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. * Služite drug drugemu z ljubeznijo.

Novo zapoved vam dam: Ljubite se med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, se tudi vi ljubite med seboj. * Služite drug drugemu z ljubeznijo.

Sv. Leon Veliki (papež od 440-461), pisec številnih pisem in govorov, iz katerih odsevata dobrota in jasen nauk

 

Gospod govori v Janezovem evangeliju: Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj, in v pismu istega apostola beremo: Preljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga; in vsakdo, ki ljubi, je iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ne pozna, zakaj Bog je ljubezen.

Naj verniki torej preiščejo srca in naj v odkritem izpraševanju presodijo najgloblja čustva svojega srca. Če jim vest pravi, da so vendarle storili nekaj del ljubezni, naj ne dvomijo, da Bog prebiva v njih. Če pa bi bili radi še bolj pripravljeni na sprejem takega gosta, naj si še bolj vztrajno prizadevajo za dela usmiljenja. Če je namreč Bog ljubezen, ne sme ljubezen poznati nobene meje, ker božanstva nikakor ni mogoče omejiti.

Čeprav je, predragi, vsak čas primeren, da izkazujemo dobroto ljubezni, vendar nas k temu prav posebno spodbujajo sedanji dnevi. Tisti, ki želijo dočakati veliko noč v svetosti duše in telesa, naj si skušajo pridobiti predvsem to milost, ki vsebuje v bistvu vse kreposti in pokrije množico grehov.

Zato, ko se pripravljamo na praznovanje nad vse vzvišene skrivnosti, s katero je kri Jezusa Kristusa zbrisala naše grehe, pripravimo najprej daritve usmiljenja. Tako bomo tudi mi dali tistim, ki so se morda zoper nas pregrešili, to, kar je nam izkazala božja dobrota.

Naj se pokaže v nas večja blagohotnost do vseh ubogih in tistih, ki jih tarejo razne bridkosti. Tako se bo glas mnogih dvigal v zahvalo Bogu in bomo s svojim postom pomagali nasititi tiste, ki trpijo pomanjkanje. Nobena pobožnost ne razveseljuje Gospoda bolj kakor tista, ki vodi k izkazovanju dobrot ubogim, in kjer najde skrb za usmiljenje, tam spozna podobo svoje dobrotljivosti.

Ne bojmo se, da bi nam pri taki radodarnosti zmanjkalo bogastva, kajti že dobrota sama je veliko bogastvo in ne more zmanjkati snovi za darežljivost tam, kjer Kristus hrani in se nasičuje. Pri vsem tem opravilu deluje tista roka, ki dela z lomljenjem kruh večji in ga potem še z delitvijo množi.

Brez skrbi in vesel naj bo delivec miloščine, ker bo takrat najbolj obogatel, ko bo zase najmanj ohranil. Saj je rekel apostol Pavel: Oni pa, ki daje sejavcu seme in kruha za živež, bo dal in pomnožil vaše seme ter povečal sadove vaše pravičnosti v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, ki živi in kraljuje z Očetom in Svetim Duhom vekomaj. Amen.

SPEV (Lk 6, 38; Kol 3,13)

Dajajte in se vam bo dalo: * dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje.

Kakor je Gospod vam odpustil, tako tudi vi. * Dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje.

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

O Kristus, prava luč sveta,
preženi vso temo srca,
krepost naj v dušah se blešči,
ko spet začenja se nov dan.

 

Ko daješ milosti nam čas,
spokornega še daj duha,
v dobroti spreobrni vse,
ki čakaš nas usmiljeno.

 

O daj, da spokorimo se
vsaj malo, in odpusti nam,
saj večji si v usmiljenju,
kot grehi vsega so sveta.

 

Tvoj pride dan, Gospod, tvoj dan,
ko vse na novo zacvete,
naj veselimo se ga vsi,
ker prenovljeni bomo v njem.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

Ps 100 Molitev dobrega vladarja

 

Opeval bom ljubezen in pravico, *

Gospod, poslušaj mojo pesem.

Ljubim življenje brez graje, *

pridi in mi pomagaj. —

 

Doma bom ohranil srce čisto, *

ne bom prenašal, kar je zlo in krivično.

Kdor dela hudo, ne bo obstal pri meni, *

ker sovražim hudobijo. —

 

Ne maram izprijenega človeka, *

hudobnega nočem poznati.

Kdor svojega bližnjega skrivaj obrekuje, *

bo moral pred menoj umolkniti.

Kdor se baha in razkazuje, *

ne bo ostal v moji družbi. —

 

Moje oči se ozirajo na zveste v deželi, *

da bi jih poklical v svojo službo.

Kdor hodi po poštenih potih, *

naj mi pomaga pri delu.

V moji hiši ne bo prebival, *

kdor snuje prevaro.

Kdor ima v ustih lažnive besede, *

ne bo ostal v moji navzočnosti.

Dan za dnem bom preganjal hudobijo v deželi, *

tako bom rešil Gospodovo mesto. —

Dan 3,26.27.29.34-41 Azarijeva molitev v ognjeni peči

 

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

hvale vreden in slaven na veke.

Pravično si ravnal z nami, *

karkoli si nam storil.

Pregrešili smo se in delali hudo, *

odstopili smo od tebe in veliko grešili. —

 

Prosimo, ne zavračaj nas za zmeraj, *

to bo v slavo tvojega imena.

Ne razdiraj svoje zaveze, *

ne odteguj nam svojega usmiljenja.

Spomni se nas zaradi Abrahama, svojega ljubljenca, *

zaradi svojih svetih služabnikov Izaka in Jakoba. —

 

Obljubil si jim, da jih boš namnožil kakor zvezde na nebu, *

in njihov zarod kakor pesek ob morski obali.

Postali pa smo manjši od vseh narodov, *

ponižani smo zdaj po vsej zemlji zaradi svojih grehov. —

 

Zdaj nimamo ne kralja ne preroka *

ne voditelja ne žgalne daritve.

Ni klavne ne jedilne daritve ne kadila *

in ne kraja, kjer bi pred teboj darovali prvine.

O da bi pri tebi našli milost *

in bi nas sprejel skesane in ponižne.

Kakor neštevilne žgalne daritve *

naj velja danes pred teboj naša daritev.

Naj ti bo prijetna, *

naj ne bomo osramočeni, ko vate zaupamo. —

 

Zdaj hodimo za teboj z vsem srcem, *

ljubimo te in iščemo tvojo naklonjenost. —

Ps 143,1–10   Molitev za zmago in mir

 

Slavim te, Gospod, moje pribežališče, *

ti me usposabljaš za boj s sovražnikom.

Ti si moj dobrotnik in varuh, *

moja obramba, moj osvoboditelj.

Vate zaupam, moje zavetje, *

ti mi podvrzi vsa ljudstva. —

 

Gospod, kaj je človek, da se zanj meniš, *

sin človekov, da nanj misliš?

Človek je kakor veter, ki mine, *

njegovi dnevi so kot senca, ki preide. —

 

Gospod, odpri nebo in nastopi, *

dotakni se gorá in se bodo kadile.

Zaženi blisk in razkropi sovražnike, *

tvoje ognjene puščice naj jih zbegajo.

Stegni svojo roko z višave in me osvobodi, *

iz velikih vodá me reši in iz roke tujcev.

Njihova usta govorijo lažnivo, *

njih desnica krivo prisega. —

 

O Bog, zapel ti bom novo pesem, *

s harfo na deset strun jo bom spremljal.

Saj ti deliš vladarjem zmago *

in rešuješ mene, svojega služabnika. —

Blagor človeku, ki skrbi za ubogega.
— Blagor človeku, ki skrbi za ubogega.

Gospod ga osrečuje na zemlji.
— Blagor človeku, ki skrbi za ubogega.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Blagor človeku, ki skrbi za ubogega.

Odpev k Hvaljen Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: Vzemi svojo posteljo in pojdi v miru.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: Vzemi svojo posteljo in pojdi v miru.

Hvala Bogu Očetu, ki nam je dal edinorojenega Sina, učlovečeno Besedo, da nam je hrana in življenje. Prosimo ga:

V postnem času naj pogosteje poslušamo Božjo besedo,

– da bomo vedno slavili Kristusa, ki je naše rešenje.

Tvoj Sveti Duh naj nas uči,

– da bomo znali ljudi, ki dvomijo in blodijo, voditi k resnici in dobroti.

Pomagaj nam Kristusovo skrivnost globlje razumeti

– in jo s svojim življenjem jasneje izražati.

Svojo Cerkev v teh dnevih milosti očisti in prenovi,

– da bo vedno bolj zate pričala.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

V tej uri Kristus je razpet
na križu klical: Žejen sem.
Naj žejo po pravičnosti
zbudi nam, ki ga molimo.

 

Naj glad po njem začutimo,
ki nas s seboj nasitil bo.
Naj duša grehe zamrzi,
po čednosti zahrepeni.

 

Ljubezen Svetega Duha
naj naša srca prepoji,
telesa strast naj ohladi
in dušo mlačno razžari.

 

Prosímo vdano Kristusa,
Očeta in obeh Duha:
Trojica sveta, močni Bog,
usmili vsega se svetá. Amen.

Ps 118,137–144  (XVIII)   Hvala Božji postavi 

 

Pravičen si, Gospod, pravičen, *

tvoje sodbe so prave. 

Kar si določil, je vse pravično, *

vse trdna in čista resnica. —

 

Žalosten sem in ogorčen, *

ker moji nasprotniki pozabljajo tvoje besede.

Tvoja govorica, Gospod, je čista in jasna *

in jaz, tvoj služabnik, jo ljubim. —

 

Majhen sem in preziran, *

a tvojih zapovedi ne pozabljam.

Tvoja pravičnost je večna pravičnost, *

tvoji zakoni so sama resnica. —

 

Zadeli sta me nadloga in stiska, *

a tvoje zapovedi so mi v veselje.

Tvoji zakoni so pravilni na veke, *

pouči me in bom znal prav živeti. —

Ps 87   Molitev v hudi bolezni

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

 

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju.

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

 

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi. 

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

 

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

 

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano?

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

Sklepna prošnja
Molimo. Gospod Bog, molitve in žrtve tega postnega časa naj pripravijo srca tvojih vernih, da bomo prejeli velikonočno milost v pravi duhovni ubranosti in oznanili veselo vest našega odrešenja.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Ti, Jezus, si posvetil post,
ko si v puščavi postil se,
naročaš zdaj ga tudi nam
za zdravje našega duha.

 

Naklôni Cerkvi milosti,
vse naše óbčestvo podpri,
naj grehe svoje vsak spozna,
iskreno se jih pokesa.

 

Pregrehe, ki teže nam vest,
odpusti milostno, Gospod,
in za naprej pomagaj nam,
da v grehe več ne pademo.

 

Spokorna dela postnih dni
naj zbrišejo nam vse dolgé,
očiščeni veliko noč
naj radostno obhajamo.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

Ps 136,1–6   Ob babilonskih rekah

 

Ob babilonskih rekah smo sedeli in jokali, *

spominjali smo se Siona.

Na vrbe ob vodah tuje dežele *

smo obesili svoje citre. —

 

Tam so od nas zahtevali pesmi *

tisti, ki so nas odvedli v sužnost.

Naši mučitelji so hoteli, naj bomo veseli: *

»Pojte nam katero sionskih pesmi!« —

 

Kako naj bi peli Gospodovo pesem *

v tuji deželi?

Če pozabim tebe, Jeruzalem, *

naj se posuši moja desnica.

Naj se mi jezik prilepi v ustih, *

če se ne bom več spominjal tebe,

če ne bom Jeruzalema postavil *

nad vse svoje veselje. —

Ps 137 Zahvala za Božje dobrote

 

Slavil te bom, Gospod, z vsem srcem, *

ker si slišal moje besede.

Vpričo angelov ti bom prepeval, *

v molitvi se bom obračal k tebi.

Slavil te bom zaradi tvoje dobrote in zvestobe, *

nad vse si poveličal svoje ime in svojo obljubo. —

 

Kadarkoli te kličem, me slišiš *

in povečaš moč moji duši.

Gospod, vsi vladarji te bodo slavili, *

ko bodo slišali, kako ti vladaš.

Opevali bodo tvoja pota, *

velika je namreč tvoja slava.

Vzvišen si, Gospod, vendar gledaš tudi na nizkega, *

prevzetnega pa poznaš že od daleč. —

 

Sredi stiske me ohranjaš živega, *

zoper jezo mojih sovražnikov me varuje tvoja desnica.

 

Vem, da mi boš še naprej pomagal, ker si tako dober; *

tvoja stvar sem, nikar me ne zapusti. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Tvoja beseda mi je kakor svetilka.
— Tvoja beseda mi je kakor svetilka.

Je kakor luč na moji poti.
— Tvoja beseda mi je kakor svetilka.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Tvoja beseda mi je kakor svetilka.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Slavimo Gospoda Jezusa Kristusa, ki je na križ povišan vse pritegnil k sebi, in ga prosimo:

Luč, ki prihaja iz skrivnosti tvojega križa, naj razsvetli vse,

– da bodo spoznali v tebi pot, resnico in življenje.

Vsem, ki jih žeja po tebi, daj žive vode,

– da ne bodo nikoli več žejni.

Razsvetli znanstvenike in umetnike,

– da bodo tudi njihova dela vodila ljudi v Božje kraljestvo.

Gani vse, ki so te zapustili zaradi grehov ali pohujšanja,

– da se vrnejo k tebi in ostanejo v tvoji ljubezni.

Sprejmi vse naše rajne v nebesa,

– da se bodo veselili z Devico Marijo in vsemi svetniki.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 142,1–11 Molitev v stiski

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Gospod, usliši mojo molitev, *

čuj mojo prošnjo, ker si zvest in dober.

Ne kliči me pred svojo sodbo, *

saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo. —

 

Sovražnik me preganja in v prah tepta moje življenje, *

pahnil me je v temo kot davno umrle.

Moj duh v meni skoraj ugaša, *

srce mi je otrpnilo.

Tvojih dobrot v davnih dnevih se spominjam, *

razmišljam o vseh tvojih delih. —

 

Svoje roke dvigam k tebi, *

po tebi me žeja kot suho zemljo.

Gospod, hitro me usliši, *

kajti moj duh že omaguje.

Ne skrivaj pred mano svojega obličja, *

da ne bom podoben tem, ki umirajo.

Naj skoraj prejmem tvojo milost, *

kajti v tebe zaupam.

Pokaži mi pot, po kateri naj hodim, *

saj v tvoje roke izročam svoje življenje. —

 

Reši me mojih sovražnikov, *

Gospod, v tebe upam.

Moj Bog si, úči me spolnjevati tvojo voljo, *

v svoji dobroti me varno vodi. —

 

Gospod, zaradi svojega imena me ohrani živega, *

po svoji dobroti me reši iz stiske.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev Ne skrivaj pred mano svojega obličja, Gospod, kajti v tebe zaupam.

 

Kratko berilo (1 Pt 5,8–9)

Trezni bodite, čujte: vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Usmiljeni Bog, dobrohotno razsvetljuj nocojšnjo noč. Daj nam, svojim služabnikom, da bomo v miru zaspali in se ob zori novega dne v tvojem imenu veseli zbudili.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Angel Gospodov je oznanil Mariji – in spočela je od Svetega Duha.
Zdrava, Marija …
Glej, dekla sem Gospodova – zgodi se mi po tvoji besedi. Zdrava, Marija …
In Beseda je meso postala – in med nami prebivala. Zdrava, Marija …
Prosi za nas, sveta Božja Porodnica. – Da postanemo vredni obljub Kristusovih.
Molimo. Nebeški Oče, po angelu si nam oznanil učlovečenje svojega Sina. Posvečuj in podpiraj nas s svojo milostjo in nas po njegovem trpljenju in križu pripelji k slavi vstajenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.