Brevir za 21. februar 2024

Ugoden, bratje, zdaj je čas,
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.

 

Zdaj dnevi so zveličanja,
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.

 

Pomagaj nam, o dobri Bog,
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

Ps 17,2–30 Zahvala za rešitev in zmago

Ljubim te, Gospod, moja moč in moja opora, *

moje zavetje in moj rešitelj.

Moj Bog, moje pribežališče, kamor se zatekam,*

moj varuh, moja rešitev in moja obramba.

Klical te bom, Gospod, ker si vreden vse hvale, *

in bom rešen svojih sovražnikov. —

 

Zajele so me smrtne nevarnosti, *

hudourniki zla so me prestrašili.

Grob se odpira pred mano, *

stiskajo me smrtne zanke.

V svoji stiski sem klical Gospoda *

in vpil sem k svojemu Bogu.

Moj glas je slišal s svojega prestola, *

moj klic se je dvignil do njega. —

Zemlja se je stresla in zamajala, *

temelji gora so vztrepetali zaradi Božjega srda.

Pred njim so se dvigali goreči oblaki, *

pred Bogom so švigale ognjene strele.

Nagnil je nebo in dol je stopil, *

pod njim so bili gosti oblaki. —

 

Nosili so ga kerubini, *

letel je na perutih vetra.

Tema je zastrla njegovo obličje kot ogrinjalo, *

kot šotor so ga skrili gosti oblaki.

Iz svetlobe, ki ga je obdajala, *

so švigali bliski in ognjeni plameni. —

 

Gospod vsega stvarstva je zagrmel z višave, *

oglasil se je z grmenjem in ognjeno nevihto.

Njegove strele so razpršile sovražnike, *

njegovi bliski so jih prestrašili.

Od njegove grožnje se je odprlo dno morja, *

od njegove srdite jeze so se odgrnili temelji zemlje. —

 

Meni pa je Gospod z nebes ponudil roko in me zagrabil, *

potegnil me je  iz velikega vodovja.

Rešil me je mogočnih sovražnikov, *

nasprotnikov, močnejših od mene.

Napadli so me ob dnevu moje nesreče, *

Gospod pa mi je bil obramba.

Izpeljal me je na prosto, v svobodo, *

rešil me je, ker me ljubi. —

- Spreobrnimo se in delajmo pokoro,

- da bomo novi ljudje z novim srcem.

 

Gospod je rekel Mojzesu: »Stegni roko proti nebu in naj pride nad egiptovsko deželo taka tema, da bi jo lahko tipali!« Mojzes je stegnil roko proti nebu in po vsej egiptovski deželi je bila tri dni gosta tema. Drug ni videl drugega in tri dni se nihče ni ganil s svojega mesta; vsi Izraelovi sinovi pa so imeli v svojih bivališčih svetlo.

Faraon je poklical Mojzesa ter rekel: »Pojdite, služite Jahveju! Samo vaša drobnica in goved naj ostane tu; tudi vaši otroci smejo iti z vami.« Mojzes pa je odgovoril: »Izročiti nam moraš tudi žrtve za klavne in žgalne daritve, da jih pripravimo svojemu Bogu Jahveju. Tudi naša živina pojde z nami - niti parkelj ne ostane - kajti od nje bomo vzeli, da počastimo svojega Boga Jahveja, in mi ne vemo, s čim naj služimo Jahveju, dokler ne pridemo tja.« Gospod pa je zakrknil faraonovo srce, da jih ni hotel odpustiti. In faraon mu je rekel: »Pojdi izpred mene! Varuj se, da ne zagledaš več mojega obličja; kajti ta dan, ko bi zagledal moje obličje, moraš umreti!« Mojzes je odgovoril: »Dobro, nič več ne bom videl tvojega obličja.«

Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Še eno nadlogo privedem nad faraona in nad Egipt, zatem vas bo od tod odpustil; ko vas bo povsem odpustil, vas bo od tod celo izgnal. Naroči torej ljudstvu, naj prosi vsak mož svojega soseda in vsaka žena svojo sosedo srebrnih in zlatih dragotin!« Gospod je namreč priskrbel temu ljudstvu naklonjenost pri Egipčanih; tudi Mojzes sam je bil zelo cenjen v egiptovski deželi v očeh faraonovih služabnikov in v očeh ljudstva.

Tedaj je Mojzes rekel: »Tako govori Jahve: ,Opolnoči pojdem sredi Egipta. In umrli bodo vsi prvorojenci v egiptovski deželi, od prvorojenca faraonovega, ki bi naj sedel na njegovem prestolu, do prvorojenca dekle pri ročnem mlinu in vsi prvenci živine. In veliko vpitje bo po vsej egiptovski deželi, kakršnega ni bilo in kakršnega tudi več ne bo. Na nikogar izmed Izraelovih sinov, od človeka do živine, pa niti pes ne bo zarenčal, da spoznate, da dela Jahve razloček med Egipčani in Izraelci. Potem bodo prišli vsi ti tvoji služabniki k meni in se mi poklonili ter rekli: Odidi ti in vse ljudstvo, ki ga vodiš! In zatem odidem.'« Nato je razjarjen odšel izpred faraona.

Gospod pa je rekel Mojzesu: »Faraon vaju ne bo slušal, da se pomnože moji čudeži v egiptovski deželi.« Mojzes in Aron sta naredila vse te čudeže pred faraonom. Gospod pa je zakrknil faraonovo srce, da ni odpustil Izraelovih sinov iz svoje dežele.

 

SPEV (Modr I8, 4; 17, 20; 18, 1)

Zaslužili so, da jih je Gospod oropal luči, ker niso pustili oditi izvoljenega ljudstva. * Po njem je imel svet prejeti neminljivo luč postave.

Nad Egipčane je prišla temna noč; tvoje ljudstvo, Gospod, pa je imelo najsvetlejšo luč. * Po njem je imel svet prejeti neminljivo luč postave.

Afraat (+ po 345), najstarejši med sirskimi cerkvenimi očeti, pridigar in učitelj spokornosti

 

Postava in zaveza sta bili docela spremenjeni. Najprej je Bog spremenil zavezo z Adamom in sklenil novo z Noetom. Potem je zavezo z Abrahamom spremenil v novo z Mojzesom. Ko Mojzesove zaveze niso spolnjevali, je nazadnje dal novo, nič več spremenljivo. Adamu je namreč Bog ukazal, naj ne je od drevesa življenja. Noetu je dal v znamenje zaveze mavrico v oblakih. Abrahamu, ki ga je izvolil zaradi njegove vere, je pozneje naložil obrezo v znamenje in pečat potomcem. Mojzes pa je prejel velikonočno jagnje kot spravo za ljudstvo.

Vse te zaveze so se razlikovale druga od druge. Vendar o pravi obrezi, ki jo je potrdil sklenitelj zavez, Bog, takole govori Jeremija: Svoja srca obrežite! Kakor je bila trdna zaveza, ki jo je sklenil Bog z Abrahamom, tako mora biti neomajna in trajna tudi ta obreza. Ni mogoče, da bi dali kak drug zakon, ne tisti, ki so izven postave, ne tisti, ki so pod postavo.

Bog je dal Mojzesu postavo z njenimi predpisi in zapovedmi. Ker je ljudje niso spolnjevali, jo je razveljavil in obljubil, da bo ustanovil novo zavezo, različno od prejšnje, čeprav je on ustanovitelj obeh. Za obljubljeno zavezo pa je značilno, kar pravi: Vsi me bodo poznali, od najmanjšega do največjega. V tej zavezi obreza telesa ni več vidno znamenje njegovega ljudstva.

Zagotovo vemo, dragi bratje, da je Bog v teku zgodovine določil zakone, ki so veljali, dokler mu je bilo všeč, potem pa so zastareli, kot pravi apostol: Božje kraljestvo je v raznih obdobjih imelo različne oblike.

Naš Bog je resnicoljuben in njegove zapovedi neomajno veljajo. Vsaka njegova zaveza je bila v svojem času trdna. Tudi resnično obrezani po srcu živijo kot božji ljudje in prejmejo novo obrezo s tem, da gredo prek novega Jordana, to je krsta za odpuščanje grehov.

Jozue, Nunov sin, je s kamnitim nožem ukazal obrezati ljudstvo, ko je z njim prekoračil Jordan. Tako je tudi Jezus, naš odrešenik, ukazal z obrezo srca obrezati narode, ki vanj verujejo in so umiti v krstu. Obrezuje jih z mečem, ki je njegova beseda in je ostrejša kot vsak dvorezni meč.

Jozue, Nunov sin, je privedel ljudstvo v obljubljeno deželo. Podobno je Jezus, naš odrešenik, obljubil obljubljeno deželo vsem, ki prekoračijo resnični Jordan, ko verujejo in prejmejo obrezo srca, deželo življenja.

Blagor torej vsem, ki prejmejo obrezo srca in so prerojeni iz vode te druge obreze. Prejeli bodo dediščino z Abrahamom, zvestim vodnikom in očetom vseh narodov, ker mu je bila njegova vera šteta v pravičnost.

 

SPEV (Hebr 8, 8.10; 2 Kor 3, 3)

Z Izraelovo hišo bom sklenil novo zavezo, dal bom svoje postave v njih misli. * Zapisal jih bom v njih srca ne s črnilom, ampak z Duhom živega Boga.

Dal jim bom svoje zapovedi na drugačnih ploščah. * Zapisal jih bom v njih srca ne s črnilom, ampak z Duhom živega Boga.