Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura
Povabilo
Začetek
Gospod, odpri moje ustnice,
- da bom oznanjal tvojo hvalo.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
Pridite, prepevajmo Gospodu, *
vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.
Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *
z veselimi spevi ga hvalimo.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
veliki vladar nad vsemi vladarji.
V njegovi roki so globine zemlje, *
višine gorá so njegove.
Njegovo je morje, on ga je naredil, *
njegova je zemlja, on jo je ustvaril.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.
On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *
on nas živi in vodi kot svoje ovce.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.
Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *
čeprav so videli moja dela.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.
Potem sem v svoji nevolji prisegel: *
Ne bodo videli obljubljene dežele.«
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.
Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.
Bogoslužno branje
Psalmi so od torka I. tedna
Lastno
vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja
Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
[D]
Ob delavnikih
Ugoden, bratje, zdaj je čas,
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.
Zdaj dnevi so zveličanja,
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.
Pomagaj nam, o dobri Bog,
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.
Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.
1 Odpev Gospod varuje pravico siromaku.
Ps 9 B Prošnja za pomoč zoper skrite sovražnike
Blagor ubogim, zakaj vaše je nebeško kraljestvo (Lk 6,20).
I
Gospod, zakaj stojiš od daleč *
in se skrivaš ob časih stiske?
Hudobnež se prevzetno napihuje; *
zalezuje reveža z zvijačami, ki si jih izmišlja.
Grešnik se bahavo razkazuje s svojim poželenjem, *
grabežljivec sam sebe hvali.
V napuhu grešnik zaničuje Gospoda *
in ga izziva v svoji predrznosti.
»Saj ni Boga, kdo naj me kaznuje?« *
Takšno je vse njegovo mišljenje.
Njegova pota so kar naprej srečna, *
za Božjo sodbo se nič ne meni.
Norčuje se iz vseh, ki mu ugovarjajo, *
in sam pri sebi modruje:
»Nihče me ne bo premaknil, *
še v svojih potomcih ne bom nesrečen.« —
Njegova usta so polna kletve, goljufije in zvijače, *
njegov jezik je zloben in hudoben.
Za hišo preži v zasedi, *
da bi nedolžnega ubil na skrivnem.
Svoje oči obrača na slabotnega, *
zalezuje ga kot lev iz skrivališča.
Iz zasede napade ubogega siromaka, *
ga zgrabi in potegne v svojo mrežo.
Plane in se vrže na reveže, *
ki padejo v njegove roke.
V svojem srcu meni: »Bog se nič ne briga, *
obrnil se je proč, ničesar ne vidi.« —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Gospod varuje pravico siromaku.
2 Odpev Gospod vidi človeško bedo in žalost.
II
Vstani, Gospod Bog, vzdigni svojo roko, *
nikar ne pozabljaj nesrečnih.
Zakaj se hudodelec Bogu posmehuje? *
Zakaj govori: »Kaj Boga to briga!«
Ti vendar vidiš vso človeško bedo in žalost, *
vse rad sprejemaš v svoje naročje.
Tebi se izroča ubožec, *
ti si pomočnik siroti.
Zlomi moč brezvestnih in hudobnih, *
uniči hudobijo, da brez sledu izgine. —
Gospod kraljuje na vekov veke, *
nima nasprotnikov v svoji deželi.
Gospod, izpolnil si hrepenenje ubogih, *
okrepil njih srce in jim milostno prisluhnil.
Varuj pravico stiskanim in sirotam, *
naj jih nihče več ne strahuje. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Gospod vidi človeško bedo in žalost.
3 Odpev Gospodove besede so iskrene kakor čisto srebro.
Ps 11 Prošnja zoper nadute jezike
Zaradi nas, grešnikov, je Oče poslal svojega Sina (sv. Avguštin).
Reši me, Gospod, saj ni več poštenih, *
med ljudmi je vedno manj zvestobe.
Vsak govori lažnivo s svojim bližnjim, *
s hinavskimi usti in zvijačnim srcem. —
Gospod naj iztrebi vse lažnivce *
in vse bahaške jezike.
Pravijo: »Mi znamo govoriti, pomaga nam zgovornost. *
Kdo nam more ukazovati?« —
Gospod pa pravi: »Zaradi stiske ponižnih in vzdihov ubogih *
bom vstal in rešil vse teptane.«
Gospodove besede so resnične in iskrene, *
kakor srebro, očiščeno zemlje, prečiščeno sedemkrat. —
Naj se hudobni še tako šopirijo, *
naj se dvigajo vsi najslabši med ljudstvom,
ti, Gospod, nas boš rešil; *
ti nas boš varoval tega rodú na veke. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Gospodove besede so iskrene kakor čisto srebro.
[L]
- Zdaj je čas milosti,
- zdaj so dnevi zveličanja.
PRVO BERILO
Iz druge Mojzesove knjige (6, 29 - 7, 25)
Prva egiptovska nadloga
Gospod je govoril Mojzesu: »Jaz sem Jahve. Povej egiptovskemu kralju faraonu vse, kar ti jaz govorim! Mojzes pa je rekel pred Gospodom: »Glej, jaz nisem zgovoren, kako me bo poslušal faraon?«
Gospod pa je odgovoril Mojzesu: »Poglej, postavil sem te faraonu za boga, tvoj brat Aron pa bo tvoj prerok. Ti mu povej vse, kar ti ukažem; tvoj brat Aron pa naj govori faraonu, da odpusti Izraelove sinove iz svoje dežele. Jaz pa zakrknem faraonovo srce in pomnožim svoja znamenja in čudeže v egiptovski deželi. Ker pa vaju faraon ne bo poslušal, položim svojo roko na Egipt in izpeljem svoja krdela, svoje ljudstvo, Izraelove sinove iz egiptovske dežele z velikimi sodbami. In Egipčani bodo spoznali, da sem jaz Jahve, ko stegnem svojo roko nad Egipt in izpeljem Izraelove sinove izmed njih.«
Mojzes in Aron sta to storila; kakor jima je zapovedal Gospod, tako sta storila. Mojzes je bil star osemdeset let, Aron pa triinosemdeset let, ko sta govorila faraonu. Potem je Gospod rekel Mojzesu in Aronu: »Ako vama bo faraon rekel: ,Naredita kak čudež,' reci Aronu: ,Vzemi svojo palico in vrzi jo pred faraona', in spremenila se bo v kačo.« Tedaj sta šla Mojzes in Aron k faraonu in sta storila, kakor je Gospod zapovedal. Aron je vrgel svojo palico pred faraona in njegove služabnike; in spremenila se je v kačo.
A tudi faraon je poklical modrijane in vražarje; in tudi ti, egiptovski čarovniki, so naredili tako s svojimi čari. Vrgli so vsak svojo palico in spremenile so se v kače; toda Aronova palica je požrla njihove palice. Faraonovo srce pa se je zakrknilo in ju ni poslušal, kakor je Gospod napovedal.
Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Faraonovo srce je zakrknjeno; brani se odpustiti ljudstvo. Pojdi zjutraj k faraonu; glej, šel bo k vodi in postavi se mu nasproti na bregu Nila; palico pa, ki se je bila spremenila v kačo, vzemi v roko in mu reci: ,Jahve, Bog Hebrejcev, me je k tebi poslal z naročilom: Odpusti moje ljudstvo, da mi bo služilo v puščavi! Pa glej, do zdaj me nisi poslušal. Tako pravi Jahve: po tem boš spoznal, da sem jaz Jahve: glej, udarim s palico, ki je v moji roki, po vodi v Nilu in spremenila se bo v kri. Ribe v Nilu poginejo in Nil se usmradi in Egipčanom se bo gnusilo piti vodo iz Nila.'«
Gospod je rekel Mojzesu: »Reci Aronu: ,Vzemi svojo palico in stegni roko nad egiptovske vode, nad reke, prekope, mlake in nad vse vodnjake! In postanejo kri, in kri bo po vsej egiptovski deželi, tudi v lesenih in kamnitih posodah.'« Mojzes in Aron sta storila tako, kakor je Gospod zapovedal. Vzdignil je palico in udaril vodo v Nilu pred faraonom in njegovimi služabniki in vsa voda v Nilu se je spremenila v kri. Ribe v Nilu so poginile in Nil se je usmradil in Egipčani niso mogli piti vode iz Nila; in bila je kri po vsej egiptovski deželi.
Toda egiptovski čarovniki so s svojimi čari naredili enako in faraonovo srce se je zakrknilo, da ju ni slušal, kakor je Gospod napovedal. Faraon se je obrnil, šel na svoj dom in se tudi za to ni zmenil. Egipčani pa so vsi kopali okoli Nila, da bi našli pitne vode; kajti vode iz Nila niso mogli piti. Tako je preteklo sedem dni, odkar je Gospod udaril Nil.
SPEV (Raz 16, 4-5.6.7)
Angel je izlil svojo čašo v reke in postale so kri. In slišal sem ga govoriti: Pravičen si, Gospod, ti Sveti, ker si tako razsodil. * Kajti kri svetnikov in prerokov so prelili.
In slišal sem drugega angela od oltarja, ki je govoril: Da, Gospod, vsemogočni Bog, resnične in pravične so tvoje sodbe. * Kajti kri svetnikov in prerokov so prelili.
DRUGO BERILO
Sv. Ciprijan (ok. 200-258), konvertit, škof v Kartagini v Severni Afriki, buditelj v času preganjanj in razkolov, mučenec
Iz razprave O očenašu sv. Ciprijana, škofa in mučenca (1-3)
Bog nas je ustvaril in nas tudi uči moliti
Evangeljske zapovedi, preljubi bratje, niso nič drugega kakor božji nauki, kakor temelji, na katerih se gradi upanje, kakor podpore, ki dajejo veri moč, jed, ki hrani srce, vodilo, ki kaže pravo pot, pomoč, da dosežemo zveličanje. Ko poučujejo na zemlji ukaželjne duše vernikov, jih vodijo v nebeško kraljestvo.
Bog je dal že po prerokih, svojih služabnikih, marsikaj povedati in oznaniti. Toda koliko vzvišenejše je, kar govori Sin, kar božja Beseda, ki je v prerokih prebivala, sama na glas spričuje. Ne veleva več, naj ji pripravimo pot, ko pride, marveč je že sama prišla in nam odpira in kaže pot. Gospod nas vodi in napeljuje, da razsvetljeni od luči milosti hodimo po poti življenja mi, ki smo prej blodili po smrtni temi in bili zaletavi in slepi.
Med drugimi svojimi zveličavnimi opomini in božjimi zapovedmi, s katerimi je poskrbel za zveličanje svojega ljudstva, nas je sam učil tudi besedila molitve, s katero nas je sam opomnil in poučil, česa naj prosimo. On, ki nam je dal življenje, nas je učil tudi moliti. Učil nas je v tisti dobrotljivosti, v kateri nam je milostno dal in podelil tudi vse drugo, da nas Oče tem rajši posluša, ko govorimo z njim s prošnjo in molitvijo, katero nas je Sin naučil.
Napovedal je bil, da pride ura, ko bodo pravi molivci Očeta molili v duhu in resnici, in je spolnil, kar je bil obljubil, da bi po njegovem izročilu prav in v duhu molili, kateri smo po njegovi posvetitvi prejeli Duha in resnico.
Katera molitev more potemtakem biti bolj duhovna od tiste, ki nam jo je dal Kristus, on, ki nam je poslal Svetega Duha? Katera prošnja je bolj pravilna pri Očetu kakor tista, ki je prišla iz ust Sina, njega, ki je resnica? Drugače moliti kot je on učil, ni več zgolj nevednost, marveč celo greh, ko je sam zatrdil in rekel: Zametate božjo zapoved, da se držite svojega izročila.
Molimo torej, preljubi bratje, kakor nas je naš učitelj Bog poučil. Ljuba in prisrčna molitev je, če Boga prosimo z njegovimi besedami, če pridemo pred njega s Kristusovo molitvijo.
Ko molimo, naj Oče v tem spozna besede svojega Sina. On, ki prebiva v naših srcih, bodi tudi v naši besedi. Ko ga že imamo pri Očetu za zagovornika za naše grehe, izgovarjajmo besede tega zagovornika, kadar kot grešniki prosimo odpuščanja svojih grehov. Kajti, ker pravi, da nam bo Oče dal, kar koli bomo prosili v njegovem imenu, koliko uspešneje dosežemo, kar prosimo v imenu Kristusa, če prosimo z njegovo molitvijo!
SPEV (Jan 16, 24; 14,13)
Doslej v mojem imenu niste ničesar prosili. * Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno.
Karkoli boste prosili Očeta v mojem imenu, to bom storil, da se Oče poveliča v Sinu. * Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno.
Sklepna prošnja
Molimo. Nebeški Oče, poglej na svojo družino: ko pokorimo telo z zatajevanjem, naj naše srce močneje zahrepeni po tebi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Molimo. Nebeški Oče, poglej na svojo družino: ko pokorimo telo z zatajevanjem, naj naše srce močneje zahrepeni po tebi.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.