Brevir za 21. januar 2017

Gospod, odpri moje ustnice,

Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

O Kristus, Božja lilija,

naj molimo te iz srca:
devici in mučenki si
podelil venca dva časti.

 

Navdajala jo je modrost,
dajala vera ji je moč,
da vsa je neustrašena
prenesla muke za Boga.

 

Obdaril si jo z milostjo,
da je premagala temo,
junaško pohitela v smrt
in dvignila se v raj odprt.

 

Gospod, nakloni tudi nam,
da k njej dospeli bomo v raj
in bomo čistega srca
užili tvoje smrti sad.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki iz Device rojen si,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 135 Velikonočna pesem

Hvalite Gospoda, ker je dober, *

resnično je dober.

Boga edinega hvalite, *

resnično je dober. 

Gospoda vseh gospodov hvalite, *

resnično je dober. —

 

Samo on dela velike čudeže, *

resnično je dober.

Naredil je nebo z modrostjo, *

resnično je dober.

Utrdil je zemljo nad vodami, *

resnično je dober.

Ustvaril je nebesne luči, *

resnično je dober.

Sonce, da gospoduje dnevu, *

resnično je dober.

Luno in zvezde, da gospodujejo nôči, *

resnično je dober. —

V Egiptu je pokazal moč na prvorojencih, *

resnično je dober.

Izpeljal je svoje ljudstvo iz Egipta, *

resnično je dober.

S svojo močjo in previdnostjo ga je vodil, *

resnično je dober. —

 

Razdelil je Rdeče morje na dvoje, *

resnično je dober.

Skozi sredo morja je peljal svoje ljudstvo, *

resnično je dober.

Rešil ga je faraona in njegove vojske, *

resnično je dober. —

Svoje ljudstvo je vodil skozi puščavo, *

resnično je dober.

Ponižal je velike kralje, *

resnično je dober.

Premagal je mogočne vladarje, *

resnično je dober.

Dal nam je v last njih deželo, *

resnično je dober.

V last svojemu izvoljenemu ljudstvu, *

resnično je dober. —

 

Spomnil se nas je, ko smo bili ponižani, *

resnično je dober.

Osvobodil nas je naših sovražnikov, *

resnično je dober.

Vsemu, kar je živo, daje kruha, *

resnično je dober. —

 

Boga nebes in zemlje hvalite, *

resnično je dober. —

– Pokaži nam, Gospod, svoja pota.
– Nauči nas hoditi po svojih stezah.

 

Tisti čas je Mojzes govoril ljudstvu: »Pazi, Izrael, na mesec abib in obhajaj pasho Gospodu, svojemu Bogu! Kajti v mesecu abibu te je Gospod, tvoj Bog, ponoči izpeljal iz Egipta. Daruj kot pasho Gospodu, svojemu Bogu, drobnico in goved na kraju, ki ga izvoli Gospod, da bi ondi prebivalo njegovo ime!

Ne jej z njo nič kvašenega; sedem dni jej z njo opresnike, kruh stiske, ker si v naglici odšel iz egiptovske dežele, da se spomniš vse dni svojega življenja dneva, ko si izšel iz egiptovske dežele! Sedem dni naj se ne vidi kvas pri tebi v vsej tvoji pokrajini, in od mesa, ki ga daruješ zvečer prvega dne, naj ne ostane nič čez noč do jutra. Ne smeš darovati pashe v katerem koli svojih krajev, ki ti jih da Gospod, tvoj Bog, temveč na kraju, ki ga izvoli Gospod, tvoj Bog, da bi ondi prebivalo njegovo ime! Tam daruj pasho na večer ob sončnem zahodu, ob času, ko si odšel iz Egipta! Na kraju, ki ga izvoli Gospod, tvoj Bog, jo skuhaj in jej! Zjutraj pa se lahko vrneš in odideš v svoje šotore. Šest dni jej opresnike; sedmi dan pa je svet shod za Gospoda, tvojega Boga, tedaj ne opravljaj nobenega dela!

Štej si sedem tednov: od časa, ko se pokaže srp na žitu, začni šteti sedem tednov! Potem obhajaj praznik tednov za Gospoda, svojega Boga, s prostovoljnimi darovi svoje roke, ki jih daj po tem, kakor te Gospod, moj Bog, blagoslovi! Veseli se pred Gospodom, svojim Bogom, ti, tvoj sin in tvoja hči, hlapec in dekla in levit, ki je v tvojem kraju, tujec, sirota in vdova, ki so v tvoji sredini, na kraju, ki ga izvoli Gospod, tvoj Bog, da bi ondi prebivalo njegovo ime! Pomni, da si bil suženj v Egiptu, in vestno spolnjuj te zakone!

Šotorski praznik obhajaj sedem dni, ko spraviš pridelke s svojega gumna in iz svoje tlačilnice! Veseli se ob svojem prazniku ti, tvoj sin in tvoja hči, hlapec in dekla in levit, tujec, sirota in vdova, ki so v tvojem kraju! Sedem dni obhajaj praznik Gospodu, svojemu Bogu, na kraju, ki ga izvoli Gospod! Kajti Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslovil pri vsem tvojem pridelku in pri vsem delu tvojih rok; zato bodi vesel!

Trikrat v letu naj se prikažejo vsi tvoji moški pred Gospodom, svojim Bogom, na kraju, ki ga izvoli: na praznik opresnikov, na praznik tednov in na šotorski praznik; a naj se ne prikažejo s praznimi rokami pred Gospodom, ampak vsak z darom, ki ga zmore njegova roka, kakor te Gospod, tvoj Bog, blagoslovi.«

SPEV (5 Mojz 16,14.15; Nah 2,1)

Veseli se ob prazniku ti, tvoj sin in tvoja hči, levit in tujec, sirota in vdova! * Gospod te bo blagoslovil, zato bodi vesel.

Gospod ti naklanja mir in daje priložnost, praznuj njegove praznike! * Gospod te bo blagoslovil, zato bodi vesel.

Sv. Ambrož (ok. 330-397), škof v Milanu, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

Obhajamo nebeški rojstni dan device, zato premišljujmo o njeni neomadeževanosti. Obhajamo rojstni dan mučenke, darujmo kot ona svojo daritev! Obhajamo rojstni dan svete Neže. Poročajo, da je pri dvanajstih letih postala mučenka. Kako velika in obsodbe vredna je krutost, ki niti otroku ni prizanesla! Še večja in močnejša pa je vera, ki zanjo pričajo celo tako mladi.

Ali je bilo sploh mogoče raniti to telesce? Toda, če je bila še premajhna za meč, je bila pa dovolj močna za zmago nad mečem. Deklice take starosti ne prenesejo niti mrkega pogleda staršev, če se zbodejo z iglo, že na vse grlo kričijo. Ta pa kljub krvavim rokam rablja ostane srčna, ne klone pod težo rožljajoče verige, meču divjega vojaka nastavi celo telo. Čeprav še ne ve, kaj je smrt, je nanjo pripravljena. Tudi ko bi jo s silo privlekli pred oltar bogov in hoteli, naj jim daruje, bi za Kristusa stegnila roke v plamene in na samo brezbožno ognjišče vtisnila zmagoslavno znamenje Gospoda. Vrat in roki položi v železne okove, ki pa ne morejo vkleniti predrobnih udov.

Je to nova vrsta mučeništva? Ni še dorasla za trpljenje, a je že zrela za venec zmage! Prešibka za boj, a dovolj močna za zmago. Čeprav še otrok, je pokazala, kaj je junaštvo. Še nevesta ne bi tako hitela k poroki, kakor je naša devica stopala na morišče vedra in hitrega koraka: glave ji niso krasili spleteni lasje, ampak Kristus, niso je krasile cvetice, ampak krepost.

Vse joče, le ona ne. Večina se čudi, kako lahkotno razsipna je s svojim življenjem, ki ga še okusila ni, pa ga žrtvuje, kakor bi se ga bila že naužila. Vsi strmijo, ker nastopa kot pričevalka za Boga, čeprav zaradi mladoletnosti še zase ne more biti odgovorna. Vendar dosegla je, da se ji prizna pravica pričevanja za Boga, medtem ko se ji pričevanje za človeka še ne bi priznalo: kar presega naravo, prihaja pač od stvarnika narave.

Le kako je mučitelj grozil, da bi jo ostrašil; kako se ji je dobrikal, da bi jo pregovoril; koliko snubcev ji je ponujal, naj bi se z njimi poročila! Ona pa: »Tudi to bi bila krivica za Ženina, če bi moral hrepeneti in čakati. Tisti me bo imel, ki me je prvi izvolil. Morilec, kaj čakaš? Naj pade telo, ki ga morejo ljubiti oči, ki jih ne maram!« Nato se ustopi, pomoli k Bogu in skloni glavo.

Mogel si videti, kako je krvnik drhtel, kakor da bi bil sam obsojenec. Mogel si videti, kako se je morilcu tresla desnica, kako je bil bled njegov obraz, ki ga je begala tuja pogibel, medtem ko se deklica ni bala smrti. V eni sami žrtvi glejte dvojno mučeništvo; mučeništvo za čistost in vero. Ostala je devica, postala mučenka.

Praznujemo god svete Neže in se spominjamo njenega mučeništva. * V tako mladih letih je umrla in našla življenje.

Samo tistega je ljubila, ki daje življenje. * V tako mladih letih je umrla in našla življenje.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Bog, ki čistost si devic
in zmagoslavje mučenic
ter s svojo venčaš jih častjo,
poslušaj, kar te prosimo.

 

Devica neustrašeno
trpela zate je z močjo,
zdaj vredna je, da hvalimo
in svetu jo oznanjamo.

 

Klonilo njeno ni srce,
ko preizkušal jo je svet,
zdaj poln zvijačnih besedí,
zdaj z ranami neštetimi.

 

Odpústi nam zaradi nje,
o Bog, žalitve in dolgé,
napolni duše z milostjo,
da te iskreno vzljubimo.

 

Naj, Jezus, tebi slava bo,
ki iz Device rojen si,
Očetu, Duhu Svetemu
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Ps 62,2–9 Hrepenenje po Bogu

 

O Bog, moj Bog, željno te iščem, *

mojo dušo žeja po tebi.

Moje telo koprni po tebi *

kakor suha in žejna zemlja po vodi.

O tebi želim premišljevati v svetišču, *

da spoznam tvojo moč in tvojo slavo.

Tvoja bližina mi je več kot življenje, *

moja usta te bodo slavila. —

 

Hvalil te bom, dokler bom živel, *

tebi v čast bom opravljal molitve.

Ti boš moja radost in sreča, *

v veselju ti bom prepeval.

Tudi pri nočnem počitku se te bom spominjal, *

v zgodnjem jutru bom premišljeval o tebi.

Ti si moje trdno zavetje, *

pri tebi sem varen in srečen. —

 

Z vso dušo se te oklepam, *

ti me držiš kot prijatelj s svojo desnico. —

Dan 3,57–88.56  Vse stvari naj hvalijo Gospoda

 

Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela, *

hvalite in poveličujte ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi angeli, *

nebesa, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse vode nad nebom, *

vse Gospodove moči, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, sonce in luna, *

zvezde na nebu, slavite Gospoda. —

 

Slavita Gospoda, dež in rosa, *

vsi vetrovi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, ogenj in vročina, *

mraz in pripeka, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, rosa in slana, *

mraz in zima, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, sneg in ledóvje, *

noči in dnevi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, tema in svetloba, *

bliski in oblaki, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi zemlja Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, gore in hribi, *

vse rastline na zemlji, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, studenci, *

morja in reke, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, morske in vodne živali, *

vse ptice pod nebom, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse zveri in živina, *

vsi ljudje, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi Božje ljudstvo Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi duhovniki, *

Gospodovi služabniki, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, duhovi in duše pravičnih, *

sveti in v srcu ponižni, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, mladeniči v ognjeni peči, *

hvalíte in poveličujte ga na veke. —

 

Slavimo Očeta in Sina s Svetim Duhom, *

hvalimo in poveličujmo ga na veke.

Gospod, slavljen si na nebesni višavi, *

hvale vreden in slaven in poveličevan na veke. —

 

Na koncu tega slavospeva ne dodamo Slava Očetu. —

Ps 149 Radostno vzklikanje svetih

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

njegova hvala naj se razlega pri svetem shodu.

Vesêli se, Božje ljudstvo, svojega stvarnika, *

Božji izvoljenci naj se radujejo svojega kralja.

Hvalijo naj ga z veselim rajanjem *

in z bobni in citrami naj mu igrajo.

Gospod namreč ljubi svoje ljudstvo *

in ponižne venča z zmago. —

 

Naj se sveti radujejo v njegovem svetišču, *

naj se veselijo v svojih domovih.

Naj iz ust donijo hvalospevi Bogu, *

rôke pa držijo ostre meče,

da izvršijo maščevanje nad krivičnimi narodi, *

kazni nad sovražnimi ljudstvi;

da v okove vklenejo njihove vladarje *

in njihove veljake v železne verige;

da izvršijo nad njimi Božjo sodbo; *

to bo v slavo vsemu njegovemu ljudstvu. —

Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.
— Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.

Njena slava bo večna.
— Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Bratje in sestre, počastimo našega Odrešenika, za katerega pričujejo mučenci, umorjeni zaradi Božje besede. Prosimo ga:

Tvoji mučenci so radovoljno pretrpeli smrt, da izpričajo resničnost vere,

– daj nam resnično duhovno svobodo.

Tvoji mučenci so izpoved vere zapečatili s svojo krvjo,

– daj tudi nam iskreno in stanovitno vero.

Tvoji mučenci so vzeli križ na svoje rame in hodili za teboj,

– daj tudi nam vzdržati v težavah življenja.

Tvoji mučenci so oprali svoja oblačila v Jagnjetovi krvi,

– daj nam premagati vse skušnjave počutnosti in posvetnosti.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,81–88  (XI)  Hvala Božji postavi

 

Moja duša silno hrepeni po tvoji pomoči, *

upam v tvojo besedo.

Kar koprnim po tvojih obljubah, *

kdaj me boš potolažil. —

 

Čeprav sem se postaral in posušil, *

tvojih zakonov ne pozabljam.

Koliko dni mi še ostane, *

kdaj me rešiš mojih preganjalcev?  —

 

Prevzetni mi kopljejo jamo, *

ker ne ravnajo po tvoji postavi.

Vsi tvoji ukazi so dobri, *

pomagaj mi, ko me hočejo z lažjo prevarati. —

 

Skoraj bi me uničili, *

vendar tvojih naukov ne zapuščam.

Po svoji dobroti me ohrani pri življenju *

in spolnjeval bom tvojo voljo. —

Ps 60   Molitev begunca

 

O Bog, poslušaj mojo tožbo, *

usliši mojo molitev.

Iz daljnega kraja te kličem, *

ko v stiski omagujem.

Privedi me na varno mesto, *

kamor sam ne zmorem. —

 

Saj si ti moja obramba, *

močen stolp pred sovražnikom.

O da bi vedno prebival v tvojem svetišču *

in ostal pod tvojim varstvom!

O Bog, ti veš za moje želje; *

bogato obdaruješ svoje častilce. —

 

Podaljšaj življenje svojemu služabniku, *

naj živi še mnoga leta.

Naj ostanem vedno v tvoji bližini, *

tvoja dobrota in ljubezen naj me podpirata.

Tvoje ime bom opeval vekomaj, *

dan za dnem bom spolnjeval svoje obljube. —

Ps 63   Božja sodba nad grešniki

 

O Bog, poslušaj me, ko tožim, *

varuj me pred grožnjami sovražnikov.

Zaščiti me pred zaroto hudobnih, *

pred navalom zlobnežev. —

 

Svoje jezike brusijo kot meče, *

kot strupene puščíce so njih besede.

Iz skrivališča streljajo na siromaka, *

da bi ga zadeli nenadoma in brez kazni.

V svoji hudobiji se čutijo varne, *

nastavljajo zanke misleč, da jih ne bo nihče videl.

Snujejo zločine, skrivajo zasnovane naklepe, *

srce slehernega je brezno hudobije. —

 

Bog pa bo vanje usmeril svoje strele, *

v trenutku jih bo zadela njegova kazen.

Ugonobil jih bo njihov hudobni jezik, *

vsi se bodo zgrozili nad njimi.

V strahu bodo govorili o Božjem delu *

in strmeli nad njegovimi dejanji. —

 

Pravični naj se veselijo v Gospodu in vanj zaupajo, *

vsi pošteni naj ga hvalijo. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

 

V začetku, Bog, si ustvaril svet
in tvoja vodi ga modrost,
čez dan ogrinjaš z lučjo nas,
ponoči daješ nam pokoj.

 

Hvaležno dan končujemo,
ko se mrači, te prosimo:
Gospod, očisti nam srce,
da hvalnico zapojemo.

 

Naj iz globine oglasi
se pesem in te počasti,
ljubezen naša v njej zveni
in moli duh te v zbranosti.

 

Počitek naj nas poživi,
zgubljene vrne nam moči,
prežene naj skrbi srcá
in okrepi naj nam duha.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti, njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 112 Gospodovo ime je hvale vredno

 

Hvalite Gospoda vsi, ki mu služite, *

hvalite ga in slavite.

Gospodovo ime naj bo slavljeno *

zdaj in na veke. —

 

Gospodovo ime naj bo hvaljeno *

od sončnega vzhoda do zahoda.

Gospod je vzvišen nad narodi, *

njegovo veličastvo se dviga nad nebesa.

Kdo je enak Gospodu, našemu Bogu? *

Vzvišen je nad nebo in zemljo. —

 

Iz prahu dviga siromaka, *

iz blata povišuje ubožca.

Sprejme ga med izvoljene, *

med kneze svojega ljudstva.

Nerodovitni daje, da ima družino *

in je vesela mati med svojimi otroki. —

Ps 115 Zahvala v svetišču

 

Zaupal sem v Gospoda, *

ko sem bil v največji stiski,

tudi ko sem rekel v svojem strahu: *

»Vsak človek me lahko prevara.«  —

 

Kaj naj povrnem Gospodu *

za vse dobro, kar mi je storil?

Dvignil bom zveličavni kelih *

in slavil Gospoda. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom.

V Gospodovih očeh je dragocena *

smrt njegovih svetih. —

 

Gospod, hočem ti zvesto služiti, *

vedno ostati v tvoji službi.

Rešil si me, zato te bom hvalil, *

daroval ti bom hvalno daritev. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom,

v dvorih Gospodove hiše, *

v njegovem svetem mestu. —

Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik

 

Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *

a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.

Sam sebe je izničil, *

podobo hlapca je vzel nase.

Ljudem je postal podoben *

in bil po zunanjosti kakor človek.

Ponižal se je in je bil pokoren, *

pokoren do smrti, smrti na križu. —

 

Zato ga je Bog povišal *

in mu dal ime, ki je nad vsa imena.

V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *

v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.

Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *

v slavo Boga Očeta. —

Kratko berilo  (Heb 13,20–21)
Bog miru je od mrtvih obudil našega Gospoda Jezusa, ki je po krvi večne zaveze veliki pastir ovac. On naj vas usposobi za vsako dobro delo, da spolnite njegovo voljo, in naj v vas, kar mu je všeč, izvrši po Jezusu Kristusu, ki mu bodi slava na vekov veke. Amen.

Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.
— Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.

Vsa si z modrostjo ustvaril.
— Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Kristusu se je smililo lačno ljudstvo in v svoji ljubezni je delal zanj čudeže. Ko se tega spominjamo, ga z zaupanjem prosimo:

Vse, kar smo danes dobrega prejeli, si nam dal ti v svoji dobroti,

– naj se ne vrača k tebi brezplodno, ampak obrodi obilen sad v dobrem srcu.

Ti si luč in rešitev vseh narodov, varuj svoje priče, ki jih pošiljaš po svetu,

– naj ogenj Svetega Duha gori v njihovih srcih.

Daj, da bi si vsi ljudje prizadevali za vedno bolj človeško življenje na svetu

– in bi pod tvojim vodstvom velikodušno sodelovali pri reševanju nujnih vprašanj današnjega časa.

Ti si zdravnik naših duš in teles, pomagaj bolnikom in podpiraj umirajoče

– in tudi nas obiskuj in krepčaj v svoji dobroti.

Naše rajne, katerih imena so v knjigi življenja,

– sprejmi med blažene v nebesih.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Večni Bog, ostani z nami to noč, da bomo jutri s tvojo pomočjo vstali in se veselili vstajenja Kristusa, ki živi in kraljuje vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati.

K tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen