Brevir za 20. januar 2017

Petek 2. tedna med letom

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Povabilo

Začetek
Gospod, odpri moje ustnice,
- da bom oznanjal tvojo hvalo.
Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *
veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.
Z veseljem služite Bogu, *
radostno vstopajte v njegovo svetišče.
Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *
on nas je ustvaril.
Mi smo njegovo ljudstvo, *
skrbi za nas kot pastir za ovce.
Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *
s hvalnicami v njegove svete dvore.
Častite ga in njegovo ime slavite, *
Gospod je dober in usmiljen.
Rodovi prihajajo in odhajajo, *
on pa ostane zvest za vse čase.
Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *
kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Odpev med letom Slavimo Gospoda, ker je dober in usmiljen.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od petka II. tedna

Lastno

1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.

[D]

Pesem
1. Med letom ponoči ali zgodaj zjutraj
 
Sredi nočne je temine
zdaj petelin že zapel,
upanje budi se v duši:
nov spet dan bo zdaj prišel.
Duh se naš h Gospodu dviga,
da ga moli in časti.
 
Kristus, kakor luč mogočna
si prišel med nas na svet,
ko so vladale temine
in je molk objemal vse,
ko so nam stvari se zdele,
kot da mrtve bi bile.
 
Ti budiš nas zdaj iz spanja
hudobije, grešnosti,
luč nam vračaš za življenje,
da se duh osvobodi,
moč nam iz nebes naklanjaš,
ki življenje prerodi.
 
Slava večnemu Očetu,
slava tebi, Božji Sin,
čast in hvala ti, Duh Sveti,
večni, troedini Bog,
ti naš mir si, luč, življenje,
ti si naša sreča vsa. Amen.
 
2. Med letom podnevi

Zdaj z nami bodi, o Gospod,
Očeta večnega odsvit,
brez tebe, ki ustvarjaš svet,
zajel bi nas tesnobni strah.
 
Naj Sveti Duh nas razsvetli,
naj pride v nas in v nas živi,
tedaj sovražnik premeten
zapeljeval nas bo zaman.
 
Naj sredi dnevnih opravil,
ki pač življenje terja jih,
brez vsake krivde bi bili
pokorni tvojim zákonom.
 
Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.
1 Odpev Ne pokôri me, Gospod, v svojem srdu.
Ps 37   Molitev skesanega grešnika v veliki stiski
 Od daleč so stali vsi njegovi znanci (Lk 23,49).
I
Gospod, ne kaznuj me v svoji jezi *
in ne pokôri me v svojem srdu.
Tvoje šibe so me udarile, *
tvoja težka roka me je zadela. —
 
Zaradi tvojega srda je moje telo ena sama rana, *
bolečina mi kljuje v kosteh zaradi mojih grehov.
Moja krivda mi sega čez glavo *
kakor težko breme, ki ga ne morem nositi. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Ne pokôri me, Gospod, v svojem srdu.
2 Odpev Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje.
II
Moje rane se vnemajo in zaudarjajo *
zavoljo moje nespameti.
Potrt sem čez mero, *
sključen sem in ves dan tavam okrog prežalosten. —
 
Moja ledja so polna vnetja, *
nič zdravega ni na mojem telesu.
Silno sem potrt in izčrpan, *
tako mi je hudo, da kar tulim. —
 
Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje, *
moje vzdihovanje ti ni prikrito.
Srce mi razbija in moč me zapušča, *
luč mojih oči mi ugaša. —
 
Moje rane se studijo prijateljem in znancem, *
sorodniki se me izogibajo.
Tisti, ki mi strežejo po življenju, *
premišljajo, kako bi se me znebili.
Želijo mi hudo in grozijo s smrtjo, *
nenehno snujejo zvijače. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Gospod, ti poznaš vse moje hrepenenje.
3 Odpev Svojo krivdo priznam, Gospod, nikar me ne zapusti in me reši.
III
Kakor gluh sem in ne poslušam, *
kakor nem svojih ust ne odpiram.
Sem kot tisti, ki nič več ne dojema *
in se ne more braniti. —
 
Gospod, moj Bog, le v tebe zaupam, *
ti boš govoril zame.
Moji sovražniki naj se ne veselijo moje nesreče; *
ko me vidijo na tleh, naj ne slavijo svoje zmage. —
 
Ne morem zdržati, *
moja bolečina me muči brez prenehanja.
Priznavam svojo krivdo, *
žalosten sem zaradi svojega greha. —
 
Mnogo jih je, ki me brez vzroka sovražijo, *
in postajajo vedno močnejši.
Vračajo mi hudo za dobro, *
napadajo me, ker se potegujem za pravico. —
 
O Gospod, moj Bog, nikar me ne zapusti, *
ostani mi ob strani.
Hiti mi pomagat, *
moj Gospod in moja rešitev. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Svojo krivdo priznam, Gospod, nikar me ne zapusti in me reši.
– Silno hrepenim po tvoji pomoči,
– po tvoji pravični besedi.

[L]

PRVO BERILO
Iz pete Mojzesove knjige (10,12 -1)
Le za Boga se je treba odločiti
 
Tiste dni je Mojzes govoril ljudstvu: »Izrael, kaj terja Gospod, tvoj Bog, od tebe? Samo to, da se bojiš Gospoda, svojega Boga, in hodiš po vseh njegovih potih, da ga ljubiš in služiš Gospodu, svojemu Bogu, z vsem srcem in vso dušo, s tem da spolnjuješ Gospodove zapovedi in njegove zakone, ki ti jih danes zapovedujem, da ti bo dobro! Glej, Gospoda, tvojega Boga, je nebo in nebes nebesa in zemlja in vse, kar je na njej. Vendar se je Gospod nagnil samo k tvojim očetom, da bi jih ljubil, ter za njimi izvolil njihov zarod, to je vas, izmed vseh ljudstev, do današnjega dne.
Obrežite torej svoje neobrezano srce in ne bodite več trdovratni! Kajti Gospod, vaš Bog, je Bog nad vsemi bogovi in Gospod nad vsemi gospodi, veliki, mogočni in strašni Bog, ki ne pozna pristranosti in ne sprejema podkupnine, ki pomaga do pravice siroti in vdovi in ljubi tujca ter mu daje živeža in obleke. Ljubite torej tujca! Bili ste namreč v egiptovski deželi tujci. Gospoda, svojega Boga, se boj, njemu služi, njega se drži in pri njegovem imenu prisegaj! On je tvoja slava, on je tvoj Bog, ki ti je storil one velike in strašne reči, ki so jih videle tvoje oči. Sedemdeset oseb je bilo tvojih očetov, ko so šli v Egipt, sedaj pa te je Gospod, tvoj Bog, pomnožil kakor zvezde na nebu.
Ljubi torej Gospoda, svojega Boga, in spolnjuj redno njegove ukaze, zakone, naredbe in zapovedi! Spoznajte danes: Ne mislim na vaše otroke, ki niso spoznali in ne videli strahovanja Gospoda, vašega Boga, njegove veličine, močne roke in stegnjenega lakta; njegovih znamenj in del, ki jih je storil sredi Egipta nad egiptovskim kraljem faraonom in nad vso njegovo deželo; in kar je storil nad egiptovsko vojsko, nad njihovimi konji in vozmi, katere je, ko so pritiskali za vami, Gospod zagrnil z vodami Rdečega morja in jih pokončal do današnjega dne; in kar vam je storil v puščavi, dokler niste prišli do tega kraja; in kar je storil Datanu in Abironu, sinovoma Rubenovega sina Eliaba, ko je zemlja odprla svoje žrelo in ju požrla z njunima družinama in šotori in z vsemi pristaši sredi vsega Izraela.
Kajti vaše oči so videle vsa velika dela, ki jih je Gospod izvršil. Spolnjujte torej vse zapovedi, ki vam jih danes zapovedujem, da boste močni in da pridete v deželo in jo prejmete v last, kamor greste, da jo prejmete v last, in da boste dolgo živeli v deželi, ki jo je Gospod vašim očetom s prisego obljubil dati, njim in njihovemu zarodu, deželo, v kateri teče mleko in med!
Glejte, danes polagam pred vas blagoslov in prekletstvo: blagoslov, če boste pokorni zapovedim Gospoda, svojega Boga, ki vam jih danes dajem; prekletstvo, če ne boste pokorni zapovedim Gospoda, svojega Boga, temveč boste krenili s pota, ki vam ga danes zapovedujem, in hodili za tujimi bogovi, ki jih niste poznali.«
SPEV (1 Jan 4,19; 5, 3; 2, 5)
Ljubimo Boga, ker nas je on prvi ljubil. Božja ljubezen je v tem, da spolnjujemo njegove zapovedi. * Božje zapovedi niso težke.
Kdor njegovo besedo spolnjuje, v tem je resnično božja ljubezen dovršena. * Božje zapovedi niso težke.
DRUGO BERILO
Diadoh, škof v Fotiki v Severni Grčiji ok. leta 458, pisec nasvetov samostanskim skupnostim
Iz spisov O duhovni popolnosti Diadoha, škofa iz Fotike (12, 13. 14)
Samo Boga je treba ljubiti
 
Kdor ljubi sebe, ni zmožen ljubiti Boga. Kdor pa ne ljubi sebe, ker je zanj ljubiti Boga večje bogastvo, ta ljubi Boga. Iz tega izhaja, da tak ne išče lastne slave, ampak božjo slavo. Kdor namreč ljubi sebe, išče svojo slavo; kdor pa ljubi Boga, ljubi slavo svojega stvarnika.
Rahločutni duši, ki ljubi Boga, je lastno, da vedno išče božjo slavo, naj dela karkoli, in da se veseli svoje podložnosti, ker se pač spodobi Bogu slava zaradi božjega veličastva, človeku pa pristoji podrejenost, da tako postane božji prijatelj. Čim bomo tudi mi tako postali željni Gospodove slave, bomo po zgledu Janeza Krstnika začeli nenehno ponavljati: On mora rasti, jaz pa se manjšati.
Poznal sem nekoga, ki je žaloval, da ne ljubi Boga, kakor bi rad. Vendar je Boga tako ljubil, da mu je dušo neprestano prevzemalo hrepenenje po njem. Čeprav je bil nič, je bil Bog slavljen v njem. Kdor je tak, se ne hvali z besedami, ampak se ima za to, kar je. V velikem hrepenenju po ponižnosti ne misli na lastno veličino in hoče služiti Bogu, kot morajo to delati duhovniki. Iz vneme za božjo slavo pozablja nase in išče svojo veličino skrito v globini ljubezni do Boga ter pride v svoji ponižnosti do tega, da se ima za nekoristnega hlapca.
Storimo to tudi mi in bežimo pred lastno častjo in slavo zaradi neizmernega bogastva ljubezni do Boga, ki nas je resnično vzljubil.
Kdor ljubi Boga v globini svojega srca, tega Bog prizna za svojega. Kolikor bolj bi kdo rad sprejel božjo ljubezen, toliko bolj jo ljubi. Kdor si tako goreče želi božjega razsvetljenja, da do neke mere čuti, kako ga prešinja, pozabi sam nase in postaja ves spremenjen od ljubezni.
Kdor je tak, sicer živi na tem svetu, a ne misli več na stvari tega sveta. Medtem ko živi v telesu, se njegova duša dviga v ljubezni kot na večnem potovanju k Bogu. Ob postopnem vzplamtevanju silnega ognja ljubezni v srcu, ki ga kot bakla hrepenenja priklepa k Bogu, je tako združen z njim, da ne misli več nase, ampak more reči kot apostol Pavel: Če smo postali nespametni, smo zaradi Boga, če pa smo pametni, smo zaradi vas.
SPEV (Jan 3, 16; 1 Jan 4,10)
Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, * da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak imel večno življenje.
V tem je ljubezen: ne da smo mi ljubili Boga, temveč, da je on nas ljubil, * da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak imel večno življenje.

[D]

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni večni Bog, ti vladaš v nebesih in na zemlji. Dobrotno usliši naše prošnje in pomagaj vsem, ki si prizadevajo za pravičen mir v naših časih.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od petka II. tedna

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.

[D]

Pesem med letom
Ti sama luč si, o Gospod,
in luči vir, nebo držiš
in vsem svetlobo milostno
deliš z očetovsko rokó.
 
Že v zarji zvezde ugašajo
in vedno bolj žari nebo,
iz jutranje meglè prši
in v travi rosa se iskri.
 
Razgublja nočna se tema
in zvezda je danica vzšla,
podoba Kristusa, Boga,
ki je nebeška luč sveta.
 
O Bog, ti dan si naših dni,
neskončna polnost luči si,
ti vsemogočen, eden si,
v skrivnosti sveti troedin.
 
Zveličar, zdaj te hvalimo
in kot Boga te molimo,
s teboj Očeta večnega,
enako Svetega Duha. Amen.
1 Odpev Skesanega in ponižnega srca, o Bog, ne zametuješ.
Ps 50   Usmili se me, Bog
Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,2324).
 
Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *
v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.
Popolnoma izmij mojo krivdo, *
mojega greha me očisti. —
 
Svojo pregreho priznavam, *
moj greh mi je živo v spominu.
Grešil sem zoper tebe samega, *
kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.
Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *
tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —
 
Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *
z grehom je omadeževan že od začetka.
Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *
ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —
 
Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *
bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.
Naj spet občutim radost in veselje, *
moje potrto srce naj se vzraduje. —
 
Ne glej na moje grehe, *
vso mojo krivdo izbriši.
Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *
duha stanovitnosti v meni obnovi. —
 
Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *
svojega svetega duha mi ne odvzemi.
Naj se spet veselim, da sem rešen, *
duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —
 
Grešnikom bom kazal tvoja pota, *
izgubljeni se bodo vrnili k tebi.
Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *
moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —
 
Gospod, odpri moje ustnice, *
da bom oznanjal tvojo hvalo.
Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *
klavnih in žgalnih daritev ne maraš.
Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *
skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —
 
Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *
kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.
Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *
in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Skesanega in ponižnega srca, o Bog, ne zametuješ.
2 Odpev Po pravici se jeziš, Gospod, a spomni se svojega usmiljenja.
Hab 3,2–4.13a.15–19    Bog prihaja k sodbi
Dvignite svoje glave, zakaj vaše odrešenje se približuje (Lk 21,28).
 
Gospod, razodel si mi svoje načrte, *
napolnil si mi dušo s svetim strahom.
Pokazal si mi delo odrešenja, *
ki ga uresničiš v bližnji prihodnosti.
Izvršiš ga v prihodnjih letih, *
v svoji pravičnosti se spomniš svojega usmiljenja.
Prihajaš kakor ob rešitvi iz Egipta *
in se razodevaš kakor na Sinajski gori. —
 
Tvoje veličastvo pregrinja nebesa, *
zemlja je polna tvoje slave.
Kakor luč se blesti tvoja svetloba, *
s svojimi žarki zakrivaš svojo vsemogočnost. —
 
Prišel si, da rešiš svoje ljudstvo, *
da rešiš svoje izvoljene.
V morje poženeš konje sovražnikov, *
da se pogreznejo v globokem vodovju.
Od groze se tresem, ko slišim *
in gledam stisko svojega ljudstva.
Vendar bom mirno počival ob dnevu stiske, *
ko pride ljudstvo, ki nas napade. —
 
Smokva namreč ne bo cvetela, *
na vinski trti ne bo grozdja.
Pridelek oljke bo odpovedal, *
polja ne bodo dajala hrane.
Ovce bodo iz staj odpeljali, *
v hlevih ne bo več živine. —
 
Vendar se bom veselil v Gospodu, *
se radoval v Bogu, svojem rešitelju.
Moja moč bo v Gospodu Bogu, *
gibčen bom kakor jelen. 
Kot zmagovalca me bo vodil po višinah, *
od veselja bom prepeval. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Po pravici se jeziš, Gospod, a spomni se svojega usmiljenja.
3 Odpev Naj slavi Gospoda Jeruzalem.
Ps 147 Jeruzalem znova pozidan
Pridi, pokažem ti nevesto, Jagnjetovo zaročenko (Raz 21,9).
 
Hvali Gospoda, Jeruzalem, *
hvali svojega Boga, o Sion. —
 
Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *
blagoslovil tvoje otroke v tebi.
Tvoji deželi daje živeti v miru, *
hrani te z najboljšo pšenico.
Na zemljo pošilja svojo besedo, *
njegovo oznanilo se hitro širi. —
 
Snežno odejo razgrinja kot volno, *
kakor pepel potresa slano.
Točo siplje kot drobtine kruha, *
kaj more obstati pred njegovim mrazom?
Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *
veter zaveje in stečejo vode. —
 
Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *
zakone in zapovedi svojim izvoljenim.
Tako ni storil nobenemu narodu, *
ni jim razodel svoje postave. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Naj slavi Gospoda Jeruzalem.
Kratko berilo  (Ef 2,13–16)
Zdaj ste v Kristusu Jezusu vi, ki ste bili nekdaj daleč, blizu prišli po Kristusovi krvi. Zakaj on je naš mir, ki je oba dela združil v eno in je ločilno steno med njima, sovraštvo, podrl, ko je postavo zapovedi v predpisih s svojim telesom odpravil, da bi tako oba v sebi preustvaril v enega, novega človeka ter posredoval mir in da bi oba v enem telesu spravil z Bogom po križu, s tem da je na njem uničil sovraštvo.
Spev z odpevom
Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.
Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.
Iz nebes naj mi pomaga in me reši.
Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Gospoda najvišjega kličem, izkazuje mi dobrote.
Odpev k Hvaljen Odrešenik nas bo obiskal po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega kakor sonce, ki vzhaja z višave.
Hvaljen (Lk 1,68-79)
Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *
obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.
Obudil nam je mogočnega Zveličarja *
v hiši svojega služabnika Davida.
Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *
ki so ga oznanjali od davnih vekov.
Rešil nas bo naših sovražnikov, *
otel iz rok vseh, ki nas črtijo.
Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *
spomnil se je svoje svete zaveze.
Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *
da bomo rešeni iz rok sovražnikov.
Brez strahu bomo služili Gospodu *
v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —
 
In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *
pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.
Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *
ki ga bo rešil njegovih grehov.
Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *
kakor sonce, ki vzhaja z višave.
Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *
in naravnal na pot miru vse naše korake. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev k Hvaljen Odrešenik nas bo obiskal po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega kakor sonce, ki vzhaja z višave.
Prošnje
Molimo Kristusa, ki se je daroval po Svetem Duhu s svojo krvjo Očetu, da bi očistil našo vest vseh mrtvih del. Iskreno izpovejmo:
Gospod, tvoja volja nam je v mir.
Začetek novega dne si nam naklonil,
– naj začnemo po tvoji milosti tudi novo življenje.
Gospod, tvoja volja nam je v mir.
Vse si ustvaril, za vse skrbiš in ohranjaš,
– naj v vsaki stvari odkrivamo tvojo ljubezen.
Gospod, tvoja volja nam je v mir.
S svojo krvjo si zapečatil novo in večno zavezo,
– naj ji ostanemo zvesti s spolnjevanjem tvojih zapovedi.
Gospod, tvoja volja nam je v mir.
Ko si visel na križu, sta pritekli iz tvoje strani kri in voda,
– s tem zveličavnim studencem izmij naše grehe in razvesêli svojo Cerkev.
Gospod, tvoja volja nam je v mir.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, podeli nam, da bomo hvalnice, ki jih sedaj opravljamo tebi v čast, skupaj s tvojimi svetimi še lepše peli v večnosti.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.
Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od petka II. tedna

Opoldne

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.

[D]

Opoldne 2 
Dvanajsta ura je prišla
in kliče nas, da iz srca
Gospoda, našega Boga
častimo in ga hvalimo.
 
To uro naš Odrešenik
se je kot Jagnje daroval,
na križu večne slave sij
vsem vernim spet je zasijal.
 
Ta čudovita Božja luč
je zatemnila svetli dan,
o da prevzela tudi nas
bi luč nebeške milosti.
 
Bogú Očetu slava, čast,
in njemu, ki je Sin njegov,
enako Duhu Svetemu,
tako sedaj in vekomaj. Amen.
1 Odpev Tvoje usmiljenje, Gospod, naj me potolaži, kakor si obljubil.
Ps 118,73–80 (X)       Hvala Božji postavi
 
Tvoja roka me je naredila in izoblikovala, *
daj mi pamet, da spoznam tvojo voljo.
Tvoji zvesti me bodo z veseljem gledali, *
ker zaupam v tvojo besedo. —
 
Vem, Gospod, da so tvoji odloki pravični, *
vem, da si me po pravici ponižal.
Tvoje usmiljenje naj me potolaži, *
kakor si mi obljubil. —
 
S svojo ljubeznijo me poživi, *
tvoja postava je moje veselje.
Prevzetne naj bo sram, ko me stiskajo po krivici, *
jaz pa bom premišljeval tvoje zapovedi. —
 
Naj se mi pridružijo vsi, ki te ljubijo *
in priznavajo tvoje ukaze.
Naj popolnoma živim po tvojih zapovedih *
in ne bom osramočen nikoli. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Tvoje usmiljenje, Gospod, naj me potolaži, kakor si obljubil.
2 Odpev O Bog, reši me pred napadalci.
Ps 58,2–5.10–11.17–18   Molitev zoper sovražnike
Te besede so hvalnica Odrešenikovi vdanosti Očetu (Evzebij Cezarejski).
 
Moj Bog, otmi me sovražnikov, *
reši me mojih napadalcev.
Iztrgaj me iz rok hudodelcev, *
krvoločnih ljudi me obvaruj.
Strežejo mi po življenju, *
z veliko silo me napadajo.
Nedolžen sem in brez krivde, *
pa se vendar zbirajo zoper mene. —
 
Gospod, vstani in hiti pomagat; *
vate zaupam, moja moč in moja obramba.
Moj Bog, moj rešitelj, na pomoč mi pridi; *
naj slavim zmago nad njimi. —
 
Tvojo moč bom opeval in poveličeval tvoje usmiljenje, *
ker si me v stiski varoval in branil.
Tebi, moj Bog, bom brenkal na strune, *
ti si moj rešitelj, moja moč in ljubezen. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev O Bog, reši me pred napadalci.
3 Odpev Blagor človeku, ki ga Bog pokori; tepe, pa tudi celi rane.
Ps 59   Molitev po porazu
Na svetu boste imeli stisko, a zaupajte, jaz sem svet premagal (Jn 16,33).
 
O Bog, zavrnil si nas in nas razpršil, *
razsrdil si se na nas, a zdaj se k nam obrni.
Zamajal si deželo, da se je razklala; *
zaceli njene razpoke, da se ne poruši.
Svojemu ljudstvu si poslal hude nesreče, *
kar mešalo se mu je od velike bridkosti. —
 
Vsem, ki te ljubijo, si zavetje, *
v njem so varni pred sovražnikom.
Pomagaj nam s svojo desnico in nas usliši, *
da bomo rešeni, ker nas ljubiš. —
 
Bog nam govori iz svojega svetišča: *
»Jaz bom slavil zmago in si osvojil vse dežele.
Moje ljudstvo je krona moje glave *
in žezlo mojega kraljestva.
Podvržem si narode, *
k nogam si položim vsa ljudstva.« —
 
Kdo nas popelje prek zidovja, *
kdo nas povede v varno zavetje?
Mar ne ti, o Bog, ki si nas zavrgel, *
ker smo zaupali sami vase. —
 
Daj nam pomoč zoper sovražnike, *
zakaj ničeva je človeška podpora.
Z Bogom bomo delali junaštva, *
on bo poteptal naše sovražnike. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Blagor človeku, ki ga Bog pokori; tepe, pa tudi celi rane.
Opoldne

Kratko berilo  (Bar 4,28–29)
Kakor je bilo vaše srce nagnjeno k odpadu od Boga, tako pokažite desetkratno gorečnost, da ga spet poiščete. Zakaj on, ki je nad vas poslal nesrečo, vam bo naklonil večno veselje, ko vas bo rešil.

– Pri Bogu je usmiljenje.
– V njem je vse naše rešenje.
 
Sklepna prošnja
Molimo. Gospod Jezus Kristus, ves svet je zagrnila tema opoldne, ko si bil nedolžen križan za odrešenje vseh ljudi. Vedno nas tako razsvetljuj, da bomo prispeli v večno življenje, kjer živiš in kraljuješ vekomaj.  
Slavimo Gospoda.
– Bogu hvala.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od petka II. tedna

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.

[D]

Pesem med letom 
K večeru se nagiba dan,
naš delavnik je dokončan,
zato je prav, da molimo
in Bogu se zahvalimo.
 
Napor je dnevni zdaj minil,
ki zanj si, Kristus, nas najel;
zdaj delavcem v vinogradu
plačilo daj obljubljeno.
 
Obljubil slavo si neba,
ki bo vso večnost trajala;
že misel nanjo je v pomoč,
utrujene nas poživi.
 
Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen.
1 Odpev Gospod, reši mi življenje; varuj me, da ne padem.
Ps 114 Zahvala
Po  mnogih  stiskah  moramo  priti  v  nebeško kraljestvo (Apd 14,21).
 
Ljubim Gospoda, ker me je uslišal, *
ko sem ga prosil.
Gospod se je sklonil k meni, *
kadarkoli sem ga klical. —
 
Zgrabile so me smrtne stiske, *
zašel sem v hude težave in nadloge.
Tedaj sem klical Gospoda: *
»Gospod, reši mi življenje.« —
 
Gospod je dober in pravičen, *
naš Bog je usmiljen.
Gospod varuje nebogljene, *
bil sem v nesreči in me je rešil. —
 
Umiri se, moja duša, *
Gospod je bil zame dober.
Otel mi je življenje pred smrtjo, *
obrisal solze in me obvaroval pred padcem.
Še bom živel na zemlji *
in bival v Božji bližini. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
1 Odpev Gospod, reši mi življenje; varuj me, da ne padem.
2 Odpev Pomoč mi prihaja od Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo.
Ps 120 Varuh Božjega ljudstva
Ne bodo več lačni, ne žejni, sonce jih ne bo peklo, ne druga vročina (Raz 7,16).
 
Željno se oziram v višave, *
odkod mi pride rešitev.
Pomoč mi prihaja od Gospoda, *
ki je ustvaril nebo in zemljo. —
 
Ne bo pustil, da ti spodrsne noga, *
ne bo zadremal, saj je tvoj varuh.
Gospod ne zaspi in ne zadremlje, *
on varuje Božje ljudstvo. —
 
Bog bo varoval tudi tebe, *
njegova desnica bo tvoja obramba.
Ne bo ti škodilo sonce podnevi, *
ne luna ponoči. —
 
Gospod te bo obvaroval vsega hudega, *
Gospod bo varoval tvoje življenje.
Gospod te varuje od rojstva do smrti, *
zdaj in na veke. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
2 Odpev Pomoč mi prihaja od Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo.
3 Odpev Pravična in resnična so tvoja pota, Gospod, ti si kralj vekomaj.
Raz 15,3–4  Zahvalna pesem
 
Velika in čudovita so tvoja dela, *
Gospod, Bog vsemogočni.
Pravična in resnična so tvoja pota, *
ti si kralj vekomaj. —
 
Gospod, kdo bi te ne priznaval *
in ne slavil tvojega imena?
Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *
ker so se razodele tvoje sodbe. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
3 Odpev Pravična in resnična so tvoja pota, Gospod, ti si kralj vekomaj.
Kratko berilo  (1 Kor 2,7–10a)
Oznanjamo skrivnostno Božjo modrost, ki jo je Bog pred veki naprej določil v naše poveličanje in ki je ni spoznal nobeden izmed prvakov tega sveta. Ko bi jo bili namreč spoznali, bi Gospoda veličastva ne bili križali; ampak, kakor je pisano: »Kar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo,« je nam Bog razodel po svojem Duhu.
Spev z odpevom
Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.
Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.
Usmrčen po telesu, pa oživljen po duhu.
Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kristus je za naše grehe umrl, da bi nas privedel k Bogu.
Odpev k Moja duša Spomni se, Gospod, svoje dobrote, kakor si obljubil našim očetom.
Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)
Moja duša poveličuje Gospoda, *
moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.
Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *
glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
Velike reči mi je storil Vsemogočni, *
njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *
vsem, ki mu zvesto služijo. —
 
Dvignil je svojo močno roko, *
razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola *
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami *
in bogate je odpustil prazne.
Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *
kakor je obljubil našim očetom.
Spomnil se je svoje dobrote *
do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
Odpev k Moja duša Spomni se, Gospod, svoje dobrote, kakor si obljubil našim očetom.
Prošnje
Kristusa, našega Gospoda, ki je usmiljeno in ljubeče brisal solze žalostnim, hvalímo ter ga z ljubeznijo in ponižnostjo prosímo:
Gospod, usmili se svojega ljudstva.
Gospod Jezus Kristus, ponižane tolažiš,
– usmili se trpljenja revežev.
Gospod, usmili se svojega ljudstva.
Begunce in izgnance vodi v svoji previdnosti,
– da se bodo vrnili v svojo zemeljsko domovino, nekoč pa prišli v nebeško.
Gospod, usmili se svojega ljudstva.
Tvoja ljubezen naj premaga vse, ki nesrečno tavajo v grehih,
– naj se spravijo s teboj in tvojo Cerkvijo.
Gospod, usmili se svojega ljudstva.
Usmiljeni Bog, poslušaj ječanje umirajočih,
– naj jim tvoj angel stoji ob strani in jih krepča.
Gospod, usmili se svojega ljudstva.
Milostno reši naše umrle brate in sestre,
– naj dosežejo polnost tvojega odrešenja.
Gospod, usmili se svojega ljudstva.
Očenaš
Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
Sklepna prošnja
Sveti Bog, svojo neizrekljivo modrost si čudovito razodel v pohujšanju križa. Naj tako premišljujemo slavo Kristusovega trpljenja, da se bomo vedno hvalili s križem tvojega Sina, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.
Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.
Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Petek

Začetek molitvene ure
O Bog, ozri se name in me poslušaj.
Gospod, pridi in mi pomagaj.
 
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
Aleluja.
Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.
Pesem 
O Kristus, ti si luč in dan,
razsvétli našo temno noč,
ti večne Luči si odsvit
in dušam našim luči vir.
 
Zaupno prosimo, Gospod,
da bi nas varoval v temi,
naj duh počiva brez skrbi,
spokojno ure nam tekó.
 
Ko sen zakrije nam oči,
srce naj s tabo še bedi;
dobrota tvoja, tvoja moč,
naj zla nas brani vsakega.
 
Skušnjavca zvitega odbij,
nas reši vseh nevarnosti,
obvaruj nas, ki tvoji smo
in s tvojo rešeni krvjo.
 
Z Očetom večnim, Kristus Kralj,
vesolje vse naj te slavi
in Tolažnika Svetega
sedaj, vse dni in vekomaj. Amen
Psalmi
Ps 87   Molitev v hudi bolezni
To je vaša ura in oblast teme (Lk 22,53).
 
Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.
 
Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *
tudi ponoči tožim.
Naj pride k tebi moja molitev, *
prisluhni moji prošnji. —
 
Moja duša je polna bridkosti, *
moje življenje se bliža smrti.
Za umirajočega me imajo, *
mislijo, da sem z močmi pri kraju. —
 
Med mrtve so me že prišteli, *
sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.
Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *
da ne skrbiš več zanje. —
 
Pahnil si me v globoko jamo, *
v temo in zapuščenost.
Trdo me je zadela tvoja desnica, *
zgrnile so se name vse bolečine. —
 
Moji prijatelji so me zapustili, *
moja bolezen se jim gnusi.
Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *
oči mi medlijo od hudega.
Gospod, ves dan vzdihujem, *
svoje roke stegujem k tebi. —
 
Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *
ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?
Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *
in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?
Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *
in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —
 
Moj Bog, na ves glas te kličem, *
že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.
Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *
in skrivaš svoje obličje pred mano? —
 
Mučim se nesrečen od mladosti, *
prenašam težke bolezni in hiram.
Hudo si me preskušal s trpljenjem, *
strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.
Zapustili so me prijatelji in znanci, *
pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —
 
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen. —
 
Odpev Podnevi in ponoči te kličem, Gospod.
 
Kratko berilo (Jer 14,9)
Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!
Spev z odpevom
V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)
Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva
 
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.
 
Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *
kakor si obljubil s svojo besedo.
Na svoje oči sem videl Zveličarja, *
ki si ga poslal vsem ljudstvom:
luč v razsvetljenje vseh narodov *
in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —
 
Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.
Sklepna prošnja
Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.
Blagoslovni vzklik
 
Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.
 
Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev
Zdrava, o nebes Kraljica,
zdrava, angelov Gospa.
Zdrava, korenina, zdrava, vrata,
iz tebe svetu luč je prisijala.
O veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,
bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.

⇑ Vrh