HOZANA.si: Brevir

«  »

20. 3. 2017, Ponedeljek 3. postnega tedna

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Povabilo

[D]

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče


S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče. —

 

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce. —

 

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

Odpev Pridite, molimo Kristusa, ki je bil za nas skušan in je trpel.

Ali: O da bi danes poslušali Gospodov glas, ne zakrknite svojih src.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od ponedeljka III. tedna

Lastno

vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

[D]

Ob delavnikih

Ugoden, bratje, zdaj je čas,
nam dobri Bog ga je poslal,
da bi ozdravil bolni svet
z zdravilom posta, zmernosti.

 

Zdaj dnevi so zveličanja,
od Kristusa ožarjeni,
ko z grehom srca ranjena
se z zmernostjo prenavljajo.

 

Pomagaj nam, o dobri Bog,
da vztrajamo v spokornosti
in srečno vsi tja pridemo,
kjer večna bo velika noč.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

1 Odpev Naš Bog prihaja sredi viharja.

Ps 49   Pravo Božje češčenje

Nisem prišel razvezovat postavo, marveč dopolnit (Mt 5,17).

I

Najvišji Gospod, naš Bog, je spregovoril, *

poklical je vso zemljo od vzhoda do zahoda.

Z gore Sion se sveti Božje veličastvo, *

naš Bog prihaja med močnim grmenjem.

Pred njim gre užigajoč ogenj, *

nevihta divja okrog njega. —

 

Z višave Gospod kliče nebesa in zemljo, *

da bo sodil svoje ljudstvo:

»Zberite mi moje zveste, *

ki so z daritvijo sklenili z menoj zavezo.«

Nebesa oznanjajo Božjo pravičnost, *

priznavajo Boga za najvišjega sodnika. —

1 Odpev Naš Bog prihaja sredi viharja.
2 Odpev Daruj Bogu hvalno daritev.

II

»Poslušaj,  moje ljudstvo, *

jaz ti bom govoril

Hočem te opomniti: *

Le jaz sem tvoj Bog, le jaz edini.

Zaradi tvojih daritev te ne grajam, *

vedno so mi pred očmi tvoje žrtve.

Ne potrebujem tvojega premoženja, *

ne imetja tvoje hiše. —

 

Moje so zveri po gozdovih, *

moje so številne gorske živali.

Poznam vse ptice pod nebom, *

zapovedujem vsemu, kar se giblje po polju.

Ko bi bil lačen, bi ne pravil tebi; *

moj je namreč svet in vse, kar ga napolnjuje. —

 

Mar jem meso darovanih živali, *

mar pijem kri klavne daritve?

Daruj Bogu hvalno daritev *

in izpolni, kar si Najvišjemu obljubil.

Kliči me ob dnevu stiske, *

rešil te bom in pel mi boš slavo.« —

2 Odpev Daruj Bogu hvalno daritev.
3 Odpev Usmiljenja hočem in ne daritve, Božjega spoznanja bolj kot žrtve.

III

Bog očita grešniku: »Kaj naštevaš moje zapovedi *

in govoriš o moji zavezi?

V resnici pa moje zapovedi zavračaš *

in moje besede zaničuješ. —

 

Če vidiš tatu, z njim kradeš, *

in s prešuštniki se družiš.

Tvoja usta sejejo hudobijo, *

tvoj jezik je poln prevare. —

 

Kako rad govoriš zoper svojega brata; *

čeprav je sin tvoje matere, ga zasramuješ.

Vse to delaš – in jaz bi naj molčal? *

Misliš, da sem podoben tebi?

Grajati te moram: *

v obraz ti to očitam. —

 

Premislite to vi, ki name, pravičnega Boga, pozabljate, *

da vas ne kaznujem in vas nihče ne reši.

Časti me, kdor daruje hvalno daritev, *

kdor prav dela, tega bom zveličal.« —

3 Odpev Usmiljenja hočem in ne daritve, Božjega spoznanja bolj kot žrtve.

[L]

- Spreobrnite se in verujte evangeliju,

- približalo se je božje kraljestvo.

PRVO BERILO

Iz druge Mojzesove knjige (24, 1-18)

Sklenitev zaveze na Sinaju

Tiste dni je Gospod rekel Mojzesu: »Stopi ti in Aron, Nadab in Abiu in sedemdeset izmed Izraelovih starešin in molite od daleč! Mojzes sam naj se mi približa, oni pa naj se ne bližajo, tudi ljudstvo naj ne hodi z njim.«

Tedaj je prišel Mojzes in povedal ljudstvu vse zapovedi Gospodove in vse zakone; in vse ljudstvo je odgovorilo z enim glasom: »Vse zapovedi, ki jih je dal Gospod, bomo spolnjevali.«

Mojzes je zapisal vse Gospodove besede. Potem je zjutraj zgodaj vstal in postavil oltar pod goro in dvanajst kamnov za dvanajst Izraelovih rodov.

Nato je poslal mladeniče izmed Izraelovih sinov, da so darovali žgalne daritve in žrtvovali junce kot mirovne daritve za Gospoda. Mojzes je vzel polovico krvi in jo vlil v sklede, polovico krvi pa je zlil na oltar. Potem je vzel knjigo zaveze in jo glasno prebral ljudstvu. Tedaj so rekli: »Vse, kar je zapovedal Gospod, bomo pokorno spolnjevali.« Nato je vzel Mojzes kri in z njo pokropil ljudstvo ter rekel: »Glejte, to je kri zaveze, ki jo je Gospod sklenil z vami po vseh teh besedah.«

Tedaj so šli na goro, Mojzes in Aron, Nadab in Abiu in sedemdeset izmed Izraelovih starešin. In videli so Izraelovega Boga, pod njegovimi nogami je bila kakor podoba iz safirovih plošč, jasna kakor samo nebo. In ni stegnil svoje roke zoper izvoljence Izraelovih sinov, videli so Boga. Potem so jedli in pili.

Gospod je rekel Mojzesu: »Pridi k meni na goro in ostani tukaj! Dal ti bom namreč kamniti tabli s postavo in zapovedmi, ki sem jih zapisal za njihov pouk.« Vzdignil se je torej Mojzes s svojim služabnikom Jozuetom in Mojzes je pri odhodu na božjo goro rekel starešinam: »Čakajte tukaj naju, dokler se k vam ne vrneva! Glejte, pri vas sta Aron in Hur; ako ima kdo pravdo, naj se obrne nanju.«

Ko je Mojzes prišel na goro, je goro pokril oblak. Gospodovo veličastvo se je spustilo na goro Sinaj in oblak jo je pokrival šest dni; sedmi dan je poklical Mojzesa iz oblaka. Prikazen Gospodovega veličastva je bila pred očmi Izraelovih sinov kakor goreč ogenj na vrhu gore. Mojzes je šel v sredo oblaka, ko je stopil na goro. Štirideset dni in štirideset noči je ostal Mojzes na gori.

SPEV (Sir 45, 5.6; Apd 7, 38)

Bog je dal Mojzesu, da je slišal njegov glas in ga popeljal v oblak. * Položil je v njegovo roko zapovedi, postavo življenja in razumnosti, naj uči Jakoba njegovih ukazov in Izraela njegovih odredb.

To je tisti, ki je bil pri množici v puščavi z angelom in mu je govoril na Sinajski gori. * Položil je v njegovo roko zapovedi, postavo življenja in razumnosti, naj uči Jakoba njegovih ukazov in Izraela njegovih odredb.

DRUGO BERILO

Sv. Bazilij Veliki (330-379), škof v Cezareji v Mali Aziji, eden velikih vzhodnih cerkvenih očetov, oče vzhodnega meništva

Iz govorov sv. Bazilija Velikega, škofa (20., O ponižnosti, 3)

Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu

Modri naj se ne hvali s svojo modrostjo, močni naj se ne hvali s svojo močjo, bogati naj se ne hvali s svojim bogastvom!

Katera je torej prava hvala in v čem je človek res velik? S tem, pravi prerok, naj se hvali, kdor se hoče hvaliti, da spoznava in priznava, da sem jaz Gospod.

V tem je dostojanstvo človekovo, slava in veličastnost: prav spoznavati njega, ki je velik, se z njim združiti in iskati slavo pri Gospodu slave.

Apostol govori: Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu, potem, ko je bil rekel: Kristus nam je postal modrost od Boga in pravičnost in posvečenje in odrešenje, da, kakor je pisano: ,Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu'.

To je popolno in celostno hvaljenje v Bogu, ko se človek več ne povzdiguje s svojo pravičnostjo, marveč prizna, da mu prave pravičnosti manjka, ker je opravičen edino z vero v Kristusu.

Pavel se ponaša s tem, da prezira lastno pravičnost, išče pa po Kristusu dano pravičnost, ki je iz Boga po veri, da bi spoznal njega in moč njegovega vstajenja ter svoj delež pri njegovem trpljenju, tako da mu postaja podoben v njegovi smrti, če bi kako prišel do vstajenja od mrtvih.

Tu se zruši vsako visoko povzdigovanje napuha. Prav nič ti ne ostane, o človek, da bi se napihoval, ko pa je tvoja hvala in upanje samo v tem, da vsemu svojemu odmiraš in iščeš življenje le v Kristusu. Prvine tega že imamo, že jih okušamo, ko povsem živimo iz božjih darov in milosti.

Bog je namreč, ki iz blagohotnosti v vas dela, da hočete in delate. Bog nam svojo Modrost, ki jo je naprej določil v naše poveličanje, razodeva po svojem Duhu.

Za premagovanje naporov nam Bog daje moč. Bolj kakor oni vsi sem se trudil, pravi Pavel, toda ne jaz, marveč božja milost, ki je z menoj.

Bog rešuje iz nevarnosti proti vsakemu človeškemu pričakovanju. Sami sebi, pravi apostol, smo že izrekli smrtno obsodbo; tako naj bi ne zaupali v same sebe, ampak v Boga, ki mrtve obuja. On nas je iz tolikšne smrtne nevarnosti rešil in nas rešuje; in vanj upamo, da nas bo tudi v prihodnje reševal.

SPEV (Modr I5, 3; Jan 17, 3)

Tebe poznati, o Bog, je popolna pravičnost. * Spoznati tvojo pravičnost in moč je korenina nesmrtnosti.

To je večno življenje, da spoznajo tebe, edinega, pravega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa. * Spoznati tvojo pravičnost in moč je korenina nesmrtnosti.

Sklepna prošnja
Molimo. Usmiljeni Bog, nenehno očiščuj in utrjuj svojo Cerkev. Brez tebe ni nikoli varna, zato ji ne odtegni svoje močne roke. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od ponedeljka III. tedna

Lastno

berilo, spev z odpevom, odpev k Hvaljen, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Ob delavnikih

O Kristus, prava luč sveta,
preženi vso temo srca,
krepost naj v dušah se blešči,
ko spet začenja se nov dan.

 

Ko daješ milosti nam čas,
spokornega še daj duha,
v dobroti spreobrni vse,
ki čakaš nas usmiljeno.

 

O daj, da spokorimo se
vsaj malo, in odpusti nam,
saj večji si v usmiljenju,
kot grehi vsega so sveta.

 

Tvoj pride dan, Gospod, tvoj dan,
ko vse na novo zacvete,
naj veselimo se ga vsi,
ker prenovljeni bomo v njem.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

1 Odpev Blagor njim, ki prebivajo v Gospodovi hiši.

Ps 83   Hrepenenje po Gospodovi hiši

Nimamo tukaj stalnega kraja, marveč  iščemo prihodnjega (Heb 13,14).

 

Kako ljub je tvoj dom, Gospod vsemogočni; *

moja duša koprni po tvojih dvorih.

Moje srce in moje telo vriskata, *

kličeta k živemu Bogu.

Celo vrabec najde dom in lastovka gnezdo za svoje mladiče *

pri tvojem oltarju, moj kralj in moj Bog vsemogočni. —

 

Blagor njim, ki prebivajo v tvoji hiši, *

Gospod, vedno te hvalijo.

Blagor človeku, ki mu pomagaš, *

ko se odpravlja v tvoje svetišče. —

 

Ko hodi po suhi dolini, mu je kot zelenica, *

ki jo zgodnji dež pokrije z bujnim rastlinjem.

Potuje z vedno večjo močjo in hrepenenjem, *

da bo na sionski gori videl Gospoda. —

 

Gospod vsemogočni, sliši mojo molitev, *

o Bog, poslušaj svojega služabnika.

Ozri se, o Bog, naš varuh, *

poglej na obličje svojega maziljenca. —

 

En dan v tvojih dvorih *

je boljši kot tisoč drugih.

Rajši stojim v hiši svojega Boga na pragu, *

kakor da bi prebival v domovih grešnikov. —

 

Gospod Bog mi je kakor sonce in zavetje, *

Gospod daje milost in slavo.

Bog ne odkloni nobene dobrote *

tistim, ki živijo pošteno.

Gospod, Bog vsemogočni, *

blagor človeku, ki v tebe zaupa. —

1 Odpev Blagor njim, ki prebivajo v Gospodovi hiši.
2 Odpev Pridite, pojdimo na goro v Božje svetišče.

Iz 2,2–5  Jeruzalem, mesto miru

Vsi narodi bodo prišli in te počastili (Raz 15,4).

 

Poslednje dni se bo zgodilo, *

da si bo Gospod pripravil svetišče na vrhu gore.

Gora se bo dvigala nad griči, *

k njej bodo hiteli vsi narodi. —

 

Številna ljudstva pojdejo tja in bodo govorila: *

»Pridite, pojdimo na goro v Božje svetišče!

Tam nas bo Gospod poučil o svojih potih, *

da bomo hodili po njegovih stezah.

Kajti s Siona bo prišla postava, *

iz Jeruzalema Gospodova beseda.« —

 

Sodil bo med narodi, *

delil bo pravico mnogim ljudstvom.

Prekovali bodo svoje meče in sulice, *

spremenili jih v poljsko orodje.

Ne vzdigne se več narod zoper narod, *

ne bodo se več vadili v vojskovanju. —

 

Božje ljudstvo, pridite, *

hodimo v Gospodovi luči. —

2 Odpev Pridite, pojdimo na goro v Božje svetišče.
3 Odpev Pojte Gospodu, njegovo ime slavite.

Ps 95   Gospod je vladar in sodnik vse zemlje

Peli so kakor novo pesem pred Jagnjetovim prestolom (Prim. Raz 14,3).

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

pojte Gospodu vse dežele!

Pojte Gospodu, njegovo ime slavite, *

dan na dan oznanjujte, da nas je rešil.

Pripovedujte med narodi o njegovem veličastvu, *

med vsemi ljudstvi o njegovih čudovitih delih. —

 

Velik je Gospod in nad vse hvale vreden, *

v svetem strahu mu je treba služiti.

Vsa druga božanstva so prazni maliki, *

naš Bog pa je ustvaril nebo in zemljo.

Njegov obraz odseva veličastvo in dostojanstvo, *

moč in sijaj napolnjujeta njegovo svetišče. —

 

Pojte slavo Gospodu, vsi narodi, *

priznajte čast in slavo njegovemu imenu.

Prinesite darove in stopite v njegove dvore, *

častite ga z vso slovesnostjo.

Zemlja naj zadrhti pred njegovim obličjem, *

narodi naj govorijo: »Gospod kraljuje.«

Vse vesolje nenehno vzdržuje, da ne omahne, *

ljudstva vlada po pravici. —

 

Veselijo naj se nebesa in zemlja naj se raduje, *

od veselja naj buči morje in kar ga napolnjuje.

Veselijo naj se polja s svojimi sadovi, *

naj se radujejo vsi naši gozdovi.

Veselimo se Gospoda, ki prihaja, *

ki prihaja, da bo sodil zemljo.

Sodil bo svet pravično *

in zveličal ljudstva v svoji zvestobi. —

3 Odpev Pojte Gospodu, njegovo ime slavite.

[L]

Kratko berilo (2 Mz 19,4–6a)
Sami ste videli, kako sem vas nosil na orljih perutih in vas privedel k sebi. Če boste sedaj radi poslušali moj glas in spolnjevali mojo zavezo, mi boste posebna lastnina izmed vseh narodov, kajti moja je vsa zemlja; in boste mi kraljestvo duhovnikov in svet narod.
Spev z odpevom

Velik mir uživajo vsi, ki ljubijo tvojo postavo.
Velik mir uživajo vsi, ki ljubijo tvojo postavo.

V življenju po tvojih zapovedih je pravo veselje.
Velik mir uživajo vsi, ki ljubijo tvojo postavo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Velik mir uživajo vsi, ki ljubijo tvojo postavo.

Odpev k Hvaljen Resnično povem vam, govori Gospod: Nobenega preroka ne sprejmejo v njegovem kraju.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen Resnično povem vam, govori Gospod: Nobenega preroka ne sprejmejo v njegovem kraju.
Prošnje

Hvala Jezusu, našemu odrešeniku, ki nam je s svojo smrtjo odprl pot zveličanja. Molimo:

Gospod, vodi svoje ljudstvo po pravi poti.

Usmiljeni Bog, pri krstu si nam dal novo življenje,

– pomagaj nam, da bomo vsak dan bolj tebi podobni.

Danes naj s svojo velikodušno pomočjo razveselimo potrebne

– in v njih najdemo tebe.

Pomagaj nam, da bomo vedno delali, kar je dobro, pošteno in pravično,

– in te vedno iskali z vsem srcem.

Milostno odpusti, kar smo zagrešili proti edinosti tvoje družine,

– in nam pomagaj, da bomo enako mislili in se med seboj ljubili.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Usmiljeni Bog, nenehno očiščuj in utrjuj svojo Cerkev. Brez tebe ni nikoli varna, zato ji ne odtegni svoje močne roke. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od ponedeljka III. tedna

Lastno

berilo, sklepna prošnja

Opoldne

[D]

Pesem opoldne 

V tej uri Kristus je razpet
na križu klical: Žejen sem.
Naj žejo po pravičnosti
zbudi nam, ki ga molimo.

 

Naj glad po njem začutimo,
ki nas s seboj nasitil bo.
Naj duša grehe zamrzi,
po čednosti zahrepeni.

 

Ljubezen Svetega Duha
naj naša srca prepoji,
telesa strast naj ohladi
in dušo mlačno razžari.

 

Prosímo vdano Kristusa,
Očeta in obeh Duha:
Trojica sveta, močni Bog,
usmili vsega se svetá. Amen.

Odpev opoldne
Nočem smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi, govori živi Bog.

Ps 118,89–96  (XII)   Hvala Božji postavi

Novo zapoved vam dam: ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil (Jn 13,34).

 

Tvoja beseda, Gospod, velja za zmeraj, *

trdna je kakor nebesa.

Tvoja zvestoba traja od roda do roda, *

kakor si zemljo utrdil, tako ostane. —

 

Vse obstaja po tvojih zakonih, *

vse stvari tebi služijo.

Ko ne bi bila tvoja postava moje veselje, *

bi bil v svoji stiski že propadel. —

 

Na veke ne pozabim tvojih zapovedi, *

z njimi me poživljaš.

Tvoj sem, zato me reši, *

vedno iščem tvojo voljo. —

 

Grešniki že prežijo, da bi me pogubili, *

jaz pa premišljam tvojo postavo.

Spoznavam, da ima vsaka popolnost svoje meje, *

le tvoja beseda je neskončna. —

Ps 70   Gospod, ne zapusti me v starosti

V upanju se veselite, v nadlogi potrpite (Rim 12,12).

I

Gospod, vate zaupam, *

naj ne bom osramočen nikoli.

Otmi me zaradi svoje resnične ljubezni, *

poslušaj me in reši. —

 

Bodi mi zavetje in pribežališče, *

da bom na varnem.

Od tebe pričakujem rešitve, *

ti si moja trdnjava in moje zatočišče.

Moj Bog, iztrgaj me iz rok hudobneža, *

iz pesti krivičnika in zatiralca. —

 

Gospod Bog, ti si moje upanje, *

vate zaupam od mladosti.

Ko sem bil še v materinem telesu, *

si bil že ti moj varuh.

Od materinega naročja si že moja opora, *

vedno zaupam vate.

Bil sem pravo čudo za mnoge, *

ti si bil moje varno zavetje. —

 

Na ves glas te hvalim, *

ves dan ti pojem slavo.

Na stare dni me ne zavrzi; *

ko mi opešajo moči, me ne zapusti.  —

 

Moji sovražniki mi ne dajo pokoja, *

zaroto kujejo zoper mene, strežejo mi po življenju.

Pravijo: »Bog ga je zapustil, zasledujte ga in primite! *

Nikogar ni, ki bi ga rešil.« —

 

O Bog, ne oddalji se od mene, *

moj Bog, hiti mi pomagat.

Naj bodo ponižani vsi, ki mi želijo hudo, *

naj se sramujejo vsi, ki me spravljajo v nesrečo. —

II

Moj Bog, vate bom vedno zaupal, *

vsak dan bolj te bom hvalil.

Ves dan bom poveličeval tvoja čudovita dela *

in tvojo neizmerno dobroto. —

 

Gospod, tvojo moč bom razlagal, *

oznanjal tvojo neskončno pravičnost.

Moj Bog, učil si me od moje mladosti, *

tvoja čudovita dela hvalim še danes.

Tudi v starosti in osivelosti, *

o Bog, me ne zapusti.

Naj pričujem o tvoji moči svojemu rodu *

in o tvoji slavi vsem, ki pridejo za nami. —

 

Velike reči si naredil v svoji modrosti, *

o Bog, kdo bi enak bil tebi?

Dal si mi preživeti mnoge in hude stiske, *

pa si me spet okrepil in rešil skoraj iz smrti.

Daj, da me bodo spoštovali, *

znova me potolaži. —

 

S harfo bom slavil tvojo ljubezen, *

igral ti bom na citre, Najsvetejši.

Vesel ti bom prepeval hvalo, *

radoval se bom, ker si me rešil.

Vsak dan bom razglašal, da si pravičen, *

ker si ponižal vse, ki mi želijo nesrečo. —

Odpev opoldne
Nočem smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi, govori živi Bog.
Opoldne

Kratko berilo (Ezk 18,23)
Ali mi je mar všeč hudobneževa smrt, govori Gospod Bog, ne pa, da se spreobrne od svojih potov in živi?

– Ne glej, o Bog, na moje grehe,
– vso mojo krivdo izbriši.
Sklepna prošnja
Molimo. Usmiljeni Bog, nenehno očiščuj in utrjuj svojo Cerkev. Brez tebe ni nikoli varna, zato ji ne odtegni svoje močne roke. Po Kristusu, našem Gospodu.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od ponedeljka III. tedna

Lastno

berilo, spev z odpevom, odpev k Moja duša, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Pesem ob delavnikih

Ti, Jezus, si posvetil post,
ko si v puščavi postil se,
naročaš zdaj ga tudi nam
za zdravje našega duha.

 

Naklôni Cerkvi milosti,
vse naše óbčestvo podpri,
naj grehe svoje vsak spozna,
iskreno se jih pokesa.

 

Pregrehe, ki teže nam vest,
odpusti milostno, Gospod,
in za naprej pomagaj nam,
da v grehe več ne pademo.

 

Spokorna dela postnih dni
naj zbrišejo nam vse dolgé,
očiščeni veliko noč
naj radostno obhajamo.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

1 Odpev Vate, Gospod, gledamo, dokler se nas ne usmiliš.

Ps 122 Vdano zaupanje v Boga

Dva  slepa  sta  zavpila:  »Gospod,  Davidov  sin, usmili se naju!« (Mt 20,30).

 

Svoje oči dvigam k tebi, *

ki prebivaš v nebesih.

Kot gledajo služabniki v svoje gospodarje, *

tako gledamo mi v tebe, svojega Gospoda.

Kot se ozirajo služabnice v svojo gospodinjo, *

tako se oziramo mi vate, dokler se nas ne usmiliš. —

 

Usmili se nas, Gospod, usmili, *

zakaj silno smo že siti preziranja.

Zasmehujejo nas bogati in ošabni, *

vsi smo do kraja potrti. —

1 Odpev Vate, Gospod, gledamo, dokler se nas ne usmiliš.
2 Odpev Ti nam pomagaš, Gospod, ki si ustvaril nebo in zemljo.

Ps 123 Naša pomoč je v Gospodovem imenu

Gospod je rekel Pavlu: »Ne boj se, kajti jaz sem s teboj« (Apd 18,9–10).

 

Premisli zdaj, Božje ljudstvo: *

Kaj bi bilo z nami brez Gospoda! —

 

Ko so zoper nas vstali, bi nas žive požrli, *

ker so se v nas besno zagnali.

Preplavili bi nas kakor razdivjane vode *

in odnesli kakor hudournik. —

 

Gospod, bodi zahvaljen, *

ker nas nisi njihovim zobem izročil.

Rešeni smo kakor ptica, *

ki se je ujela v lovčevo zanko.

Zanka se je pretrgala, *

in mi smo bili osvobojeni. —

 

Naša pomoč je v Gospodu, *

ki je ustvaril nebo in zemljo. —

2 Odpev Ti nam pomagaš, Gospod, ki si ustvaril nebo in zemljo.
3 Odpev Bog nas je v svojem Sinu izvolil za posinovljence.

Ef 1,3–10  Bog je rešitelj

 

Hvaljen Bog in Oče *

našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Blagoslovil nas je iz nebes v Kristusu *

z vsakršnim duhovnim blagoslovom. —

 

Pred stvarjenjem sveta nas je v njem izvolil, *

da bi bili pred njim sveti in brezmadežni.

V ljubezni nas je vnaprej določil in sklenil, *

naj bomo zanj posinovljeni po Jezusu Kristusu. —

 

Zato slavimo veličastvo njegove milosti, *

s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.

 

V njem imamo odrešenje po njegovi krvi *

in odpuščanje grehov. —

 

Obilno je razlil na nas bogastvo svoje milosti *

v vsej modrosti in razumnosti.

 

Razodel nam je skrivnost svoje ljubezni *

po svojem sklepu, ki ga je vanj položil. —

 

To je izvršil v polnosti časov *

in v Kristusu spet zedinil vse v eni glavi;

zedinil vse, kar je v nebesih, *

in vse, kar je na zemlji. —

3 Odpev Bog nas je v svojem Sinu izvolil za posinovljence.

[L]

Kratko berilo (Rim 12,1–2)
Rotim vas, bratje, pri Božjem usmiljenju, dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo vaše bogoslužje po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak preobrazujte se z obnovo svojega mišljenja, da boste preskušali, kaj je Božja volja, kaj je dobro in njemu všeč in popolno.
Spev z odpevom

V srcu hranim tvoje zapovedi.
V srcu hranim tvoje zapovedi.

Da ne grešim zoper tebe.
V srcu hranim tvoje zapovedi.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
V srcu hranim tvoje zapovedi.

Odpev k Moja duša Jezus je šel po sredi med rojaki in je odhajal, ker ga niso sprejeli.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Jezus je šel po sredi med rojaki in je odhajal, ker ga niso sprejeli.

Prošnje

Gospod Jezus Kristus je nas, ki smo njegovo ljudstvo, odrešil grehov. Ponižno ga prosimo:

Jezus, sin Davidov, usmili se nas.

Kristus, sam sebe si daroval za svojo Cerkev, da bi jo posvetil in očistil s krstno vodo in besedo življenja,

– neprestano jo prenavljaj in očiščuj s spokornostjo.

Dobri učitelj, pokaži mladim pot, ki si jo določil vsakemu izmed njih,

– da bodo hodili po njej in je bodo veseli.

Ti si vedno usmiljen s trpečimi, zbudi v bolnikih upanje in jih ozdravi,

– nas pa podpiraj, da bomo požrtvovalno skrbeli zanje.

Naj se vedno spominjamo dostojanstva, ki si nam ga dal pri krstu,

– da bomo vedno tebi živeli.

Umrle sprejmi v svoj mir in slavo,

– z njimi naj bomo tudi mi nekoč v tvojem kraljestvu.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Usmiljeni Bog, nenehno očiščuj in utrjuj svojo Cerkev. Brez tebe ni nikoli varna, zato ji ne odtegni svoje močne roke. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Ponedeljek

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

V prvem, tretjem in petem postnem tednu 'Končujemo današnji dan', v drugih tednih pa 'O Kristus, ti si luč in dan'

Pesem

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Psalmi

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

Hvaljen Bog, ki nas tolaži v vsaki naši nadlogi (2 Kor 1,3.4).

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9–10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Sklepna prošnja

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost. Po Kristusu, našem Gospodu.

Blagoslovni vzklik

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev

Pozdravljena, Kraljica,

mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2017