HOZANA.si: Brevir

«   »

2. 11. 2020, Ponedeljek, Spomin vseh vernih rajnih

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Spomin vseh vernih rajnih - prva maša (2. november)

Info …

SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH
Bogoslužni spomin vseh vernih duš so prvič obhajali leta 998 v samostanu Cluny na Francoskem. Nato so ga sprejeli tudi v druge bogoslužne koledarje, v rimskega šele v 14. stoletju.

Povabilo

Odpev Kralja, kateremu vse živi, Kristusa, pridite, molimo.
Ps 23 Gospod prihaja v svetišče


Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Odpev Kralja, kateremu vse živi, Kristusa, pridite, molimo.
Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Odpev Kralja, kateremu vse živi, Kristusa, pridite, molimo.
Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Odpev Kralja, kateremu vse živi, Kristusa, pridite, molimo.
Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

Odpev Kralja, kateremu vse živi, Kristusa, pridite, molimo.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Kralja, kateremu vse živi, Kristusa, pridite, molimo.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so lastni

Lastno

pesem, 1. odpev, 1. psalm, 2. odpev, 2. psalm, 3. odpev, 3. psalm, vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

[L]

Pesem
Od veka v vek, o Bog, živiš,
življenja si edini vir,
na grešne se ozri ljudi,
ker smrt zaslužili smo vsi.

 

Tvoj Sin naš greh je poravnal,
za večnost nas zaznamoval,
telo se s smrtjo vrne v prah,
a duša vekomaj živi.

 

Spet vstanemo, ko pride čas,
z Gospodom, ki je prvi vstal
in ki nas k sebi bo pozval,
to upanje tolaži nas.

 

Prerodil si služabnike
pri krstu s svojo milostjo, 
mazilil jih z močjo Duha,
o sprejmi jih še k sebi v raj.

 

Ko poslovimo se s sveta,
v kraljestvu tvojem vekomaj
slavimo naj te, stvarnika
in kralja zmagoslavnega. Amen.

1 Odpev Iz prsti si me naredil, s kostmi in kitami si me sklenil, moj Odrešenik; obudi me, Gospod, poslednji dan.

Ps 39,2–14.17–18  Zahvala in prošnja za pomoč

Daritve in žrtve nisi hotel, a telo si mi pripravil (Heb 10,5).

I

Trdno sem upal v Gospoda; *

sklonil se je k meni in uslišal moje vpitje.

Potegnil me je iz gnojne jame, *

dvignil me je iz blatne mlakuže.

Moje noge je postavil na varno *

in utrdil moje korake.

Navdihnil mi je novo pesem Gospodu, *

hvalno pesem našemu Bogu. —

 

Mnogi bodo to videli in se bali, *

zaupali bodo v Gospoda.

Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda, *

ki ne hodi za domišljavci in ne leta za maliki.

Moj Gospod in moj Bog, storil si tako velika čuda, *

da jih ni moč ne opisati ne prešteti.

V tem, kar misliš za nas storiti, *

te nihče ne dosega. —

 

Žrtev in daritev nisi hotel, *

odprl pa si mi ušesa, da te poslušam.

Daritev za grehe nisi terjal; *

tedaj sem rekel: »Glej, prihajam.

Prihajam, da izvršim tvojo voljo, *

kot je pisano o meni v tvoji knjigi.

Spolnjevati hočem tvojo voljo, *

tvojo postavo nosim v svojem srcu.« —

1 Odpev Iz prsti si me naredil, s kostmi in kitami si me sklenil, moj Odrešenik; obudi me, Gospod, poslednji dan.
2 Odpev Gospod, reši me, Gospod, hiti mi pomagat. 

II

Tvojo svetost bom poveličeval na javnem zboru; *

Gospod, ti sam veš, da ne bom molčal.

Tvoje pravičnosti ne bom skrival v svojem srcu, *

pripovedoval bom o tvoji zveličavni pomoči.

Na velikem zboru bom govoril *

o tvoji zvestobi in tvoji dobroti. —

 

Ti pa, Gospod, ne odteguj mi svojega usmiljenja, *

vedno naj me podpirata tvoja milost in resnica.

Zasule so me nesreče, ki jih ni konec: *

krivd sem si nakopal toliko, da iz njih ne morem.

Več jih je kot las na moji glavi, *

če pomislim nanje, mi pogum upade. —

 

Blagovoli me, Gospod, rešiti, *

Gospod, hiti mi pomagat.

V tebi naj se veselijo in radujejo *

vsi, ki te iščejo.

Tisti, ki čakajo pomoči od tebe, *

naj vedno govorijo: »Gospod, moj Bog, kako si velik!« —

 

Jaz pa sem siromak in beden, *

toda Gospod skrbi za mene.

Ti si moj pomočnik in rešitelj, *

moj Bog, nikar se ne mudi. —

2 Odpev Gospod, reši me, Gospod, hiti mi pomagat. 
3 Odpev Mojo dušo žeja po živem Bogu, kdaj bom zagledal tvoje obličje, Gospod?

Ps 41   Hrepenenje po Bogu in po njegovem svetišču

Kdor je žejen, naj pride; kdor hoče, naj vzame žive vode (Raz 22,17).

 

O Bog, kakor jelen hrepeni po studencu, *

tako moja duša koprni po tebi.

Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu. *

Kdaj pride čas, ko bom gledal Božje obličje? —

 

Solze so moj kruh, noč in dan jokam, *

kar naprej mi govorijo: »Kje je tvoj Bog, tvoje upanje?«

Srce se mi stiska od bolečine, *

ko se spominjam srečnih časov.

Takrat sem hodil z množico k sveti Božji hiši, *

med radostnim in hvalnim petjem v prazničnem zboru.  —

 

Zakaj si žalostna, moja duša, *

zakaj se vznemirjaš?

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil, *

on je moj Bog in moj rešitelj.

Do kraja sem obupan, *

zato se te spominjam, ko sem tako daleč od tebe.

Kakor silni vrtinci med bobnečimi slapovi *

so čezme pridrli vsi tvoji valovi. —

 

Gospod, ves dan mi bodi naklonjen, *

da te bom ponoči hvalil, Bog mojega življenja.

Pravim Bogu: »Moj zavetnik, zakaj me pozabljaš? *

Zakaj hodim žalosten, ko me stiska sovražnik?«

V težavah sem, sovražniki se mi rogajo; *

kar naprej slišim: »Kje je tvoj Bog, tvoje upanje?« —

 

Zakaj si žalostna, moja duša, *

zakaj se vznemirjaš? 

Zaupaj v Boga, še ga bom hvalil, *

on je moj Bog in moj rešitelj. —

3 Odpev Mojo dušo žeja po živem Bogu, kdaj bom zagledal tvoje obličje, Gospod?

- Zelo si usmiljen, Gospod,

- po svoji besedi me poživi.

PRVO BERILO

Iz drugega pisma apostola Pavla Korinčanom (4,16-5,10)

Ko razpade dom bivanja na zemlji, se pripravi večno bivališče v nebesih

Bratje, dasi se naš zunanji človek uničuje, se naš notranji od dne do dne obnavlja. Zakaj naša sedanja lahka stiska nam pripravlja nad vso mero veliko, večno bogastvo slave, če ne gledamo na to, kar se vidi, marveč na to, kar se ne vidi; kar se namreč vidi, je časno, kar se pa ne vidi, je večno.

Vemo namreč, da, če razpade naša šotorska hiša na zemlji, imamo božjo zgradbo, hišo, ki ni narejena z rokami in je večna, v nebesih. Zato tudi vzdihujemo in si želimo, da bi bili preoblečeni z našim prebivališčem, ki je iz nebes, da bi si povrhu nadeli telo, ki je iz nebes; seveda, če se tudi izkaže, da smo v obleki, ne goli. Mi, ki smo v šotoru, namreč vzdihujemo, obteženi zaradi tega, ker se nočemo sleči, ampak se še povrhu obleči, da bi življenje použilo, kar je umrljivega. Tisti pa, ki nas je prav za to pripravil, je Bog, ki nam je dal poroštvo duha.

Vedno smo torej polni zaupanja in vemo, da smo ločeni od Gospoda, dokler smo v telesu - zakaj v veri hodimo, ne v gledanju. - V tem zaupanju pa rajši želimo, da bi se ločili od telesa in prišli h Gospodu. Zatorej si tudi prizadevamo, da bi mu bili všeč, naj bomo v telesu ali zunaj njega. Zakaj mi vsi se moramo prikazati pred Kristusovim sodnim stolom, da sleherni prejme po tem, kar je v telesu delal, dobro ali hudo.

Ali:

Iz prvega pisma apostola Pavla Korinčanom (15,12-34)

Kristusovo vstajenje je upanje vernikov

Bratje: Ako se o Kristusu oznanja, da je vstal od mrtvih, kako govore nekateri med vami, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera. Očitno je pa tudi, da smo lažnive božje priče, ker smo pričali zoper Boga, da je obudil Kristusa, ki ga ni obudil, če seveda mrtvi ne vstajajo. Zakaj če mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal: ako pa Kristus ni vstal, je prazna vaša vera, še ste v grehih. Torej so izgubljeni tudi tisti, ki so v Kristusu zaspali. Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusu, smo od vseh ljudi najnesrečnejši.

Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvina njih, ki so zaspali, ker je namreč po človeku smrt in po človeku vstajenje mrtvih. Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi v Kristus vsi oživeli. Toda vsakteri v svojem redu: kot prvi Kristus, potem, kateri bodo Kristusovi ob njegovem prihodu; nato bo konec, ko bo kraljevanje izročil Bogu in Očetu, potem ko bo izničil vsako poglavarstvo in sleherno oblast in moč. Kajti kraljevati mora, dokler ne položi vseh sovražnikov pred svoje noge. Kot zadnji sovražnik pa bo končana smrt, »zakaj vse je podvrgel njegovim nogam«. Ko pa pravi, da mu je vse podvrženo, je jasno, da razen njega, ki mu je vse podvrgel. Ko mu bo pa vse podvrženo, tedaj se bo tudi sam Sin podvrgel njemu, ki mu je vse podvrgel, da bo Bog vse v vsem.

Kaj bodo sicer napravili oni, ki se dajejo krstiti za mrtve? Če mrtvi sploh ne vstajajo, kaj se dajejo še krstiti zanje? Čemu se tudi mi v nevarnost postavljamo vsako uro? Vsak dan umiram, kakor resnično se morem z vami, bratje, hvaliti v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. Če sem se po človeško v Efezu boril z zvermi, kakšno korist imam? Ako mrtvi ne vstajajo, »jejmo in pijmo, zakaj jutri bomo umrli«. Ne varajte se. Slabi pogovori kvarijo dobre navade. V redu se streznite in ne grešite; zakaj nekateri ne poznajo Boga, v vašo sramoto to pravim.

SPEV

Gospod, nikar me ne sodi po mojih delih! Malo dobrega sem storil pred teboj. * Ti, o Bog, izbriši mojo pregreho.

Gospod, popolnoma izmij mojo krivdo, mojega greha me očisti. *  Ti, o Bog, izbriši mojo pregreho.

Ali:

SPEV (1 Kor 15, 25-26; prim. Raz 20,13.14)

Kristus zbira verne v svoje kraljestvo, dokler Bog ne položi vseh sovražnikov pred svoje noge. *  Ti, o Bog, izbriši mojo pregreho.

Tedaj se bodo zbrali vsi mrtvi. Smrt in podzemlje bosta vržena v ognjeno jezero. *  Ti, o Bog, izbriši mojo pregreho.

DRUGO BERILO

Sv. Ambrož (ok. 330-397), škof v Milanu, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

Iz knjige sv. Ambroža, škofa, O smrti brata Satira (2. knj., 40.41.46.47.132.133)

Umirajmo s Kristusom, da bomo z njim živeli

Vidimo, da je tudi smrt dobiček in življenje pokora. Zato tudi pravi Pavel: Meni je življenje Kristus in smrt dobiček. Kaj pa je Kristus drugega kakor smrt telesa in dih življenja? Z njim zato umiramo, da bi z njim živeli. Vsak dan se nekako vadimo in hrepenimo po smrti, da se bo naša duša vzvišena nad vse to učila odtegovati se telesnim željam, da je ne bodo mogle te želje navezati nase. Naj si prizadeva za podobo smrti, da ne bo zapadla kazni smrti. Postava telesa se namreč upira postavi duha in jo prepušča postavi zablode. Kakšno zdravilo pa imamo za to? Kdo me bo rešil telesa smrti? Božja milost po Jezusu Kristusu, našem Gospodu.

Zdravnika imamo, držimo se zdravila. Naše zdravilo je Kristusova milost in naše telo je telo smrti. Zato se oddaljujmo od telesa, da se ne bomo oddaljili od Kristusa; čeprav smo v telesu, vendar ne hodimo za tem, kar je telesnega, in se ne izneverimo pravicam narave, ampak predvsem hrepenimo po darovih milosti.

Še kaj več kot to? Svet je odkupljen po smrti enega. Če bi hotel, bi Kristus lahko ne bil umrl. Čeprav ni imel za strahopetnost, če bi se bil umaknil smrti, nas ni mogel bolje odrešiti kakor s svojo smrtjo. Tako je njegova smrt življenje za vse ljudi. Z njegovo smrtjo smo zaznamovani: ko molimo, razglašamo njegovo smrt, ko opravljamo daritev, spet oznanjamo njegovo smrt; njegova smrt je zmaga, njegova smrt je zakrament, njegova smrt je vsakoletni slovesni praznik vsega sveta.

Kaj naj še rečemo o njegovi smrti, ko z božjim zgledom potrjujemo, da je smrt sama iskala nesmrtnost in da je smrt sama sebe odkupila? Ni prav, da bi objokovali smrt, ki je vir zveličanja za vse ljudi. Ni prav, da bi bežali pred smrtjo, ki se je božji Sin ni sramoval in ni bežal pred njo.

Smrt pač ni bila položena v naravo, ampak je prešla v naravo. Od začetka namreč Bog ni postavil smrti, ampak jo je dal kot zdravilno sredstvo. Življenje ljudi je bilo namreč zaradi nezvestobe obsojeno na dolgotrajno težo dela in po neznosnem trpljenju je postalo bedno. Treba je bilo napraviti konec hudemu tako, da bi smrt obnovila tisto, kar je življenje zgubilo. Ako neumrljivosti ne podpira milost, je bolj v breme kakor v korist.

Duša se mora že umakniti iz tega krivuljastega življenja in iz revščine zemeljskega telesa ter hiteti k tistim nebeškim zborom, kamor sicer pridejo le sveti, ki hvalijo Boga, kakor zvemo iz preroškega berila, da namreč ob igranju na citre govorijo: Velika in čudovita so tvoja dela, Gospod, vsemogočni Bog; pravična in resnična so tvoja pota, Kralj narodov. Kdo ne bi imel strahu pred tabo in kdo ne bi poveličeval tvojega imena? Saj si edino ti svet, saj bodo prišli vsi narodi in te molili. Prišli bodo gledat tudi tvojo svatbo, Jezus, na kateri vsi v prekipevajočem veselju z zemlje v nebesa spremljajo nevesto - k tebi bo prišlo vse človeštvo - ki ni več sužnja tega sveta, ampak združena z duhom.

To si je - bolj kot vsi drugi - želel sveti David, da bi to gledal in spoznaval. Saj pravi: Eno prosim Gospoda, to želim: da bi prebival v Gospodovi hiši vse dni svojega življenja in gledal Gospodovo veselje.

SPEV (Prim. 2 Mkb 12, 45; Mt 13, 43)

Tem, ki so pobožno umrli, * tem je prihranjeno prelepo plačilo.

Pravični se bodo svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta, * tem je prihranjeno prelepo plačilo.

Sklepna prošnja
Molimo. Dobri Oče, usliši naše molitve. Vera v tvojega od mrtvih vstalega Sina naj nam utrjuje tudi upanje v vstajenje naših bratov in sester. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so lastni

Lastno

pesem, 1. odpev, 1. psalm, 2. odpev, 2. psalm, 3. odpev, 3. psalm, berilo, spev z odpevom, odpev k Hvaljen, prošnje, sklepna prošnja

[L]

Pesem
Življenje in vstajenje si,
o Kristus, naše upanje,
pogled naš v tebe bo uprt,
ko bo pred nas stopila smrt.

 

Voljno si smrt za nas sprejel,

trpljenja težo nase vzel,
ko vdano nagnil si glavo,
Očetu si se daroval.

 

Prevzel na svoje si ramé,
Pastir predobri, vse gorjé;
vsem, ki umirajo s teboj,
pomagaj, lajšaj zadnji boj.

 

Ti strl vrata si peklá,
pokazal pot nam do neba,
v dolini solz nas zdaj podpri,
po smrti pa nam raj odpri.

 

Vsi bratje, sestre, ki telo 

jim v naši zemlji mirno spi,
pri tebi srečno naj živé
in pojejo ti hvalnice. Amen.

1 Odpev Moje srce naj se vzraduje v Gospodu.

Ps 50   Usmili se me, Bog

Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,2324).

 

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *

v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.

Popolnoma izmij mojo krivdo, *

mojega greha me očisti. —

 

Svojo pregreho priznavam, *

moj greh mi je živo v spominu.

Grešil sem zoper tebe samega, *

kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.

Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *

tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —

 

Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *

z grehom je omadeževan že od začetka.

Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *

ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —

 

Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *

bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.

Naj spet občutim radost in veselje, *

moje potrto srce naj se vzraduje. —

 

Ne glej na moje grehe, *

vso mojo krivdo izbriši.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *

duha stanovitnosti v meni obnovi. —

 

Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *

svojega svetega duha mi ne odvzemi.

Naj se spet veselim, da sem rešen, *

duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —

 

Grešnikom bom kazal tvoja pota, *

izgubljeni se bodo vrnili k tebi.

Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *

moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —

 

Gospod, odpri moje ustnice, *

da bom oznanjal tvojo hvalo.

Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *

klavnih in žgalnih daritev ne maraš.

Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *

skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —

 

Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *

kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.

Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *

in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —

1 Odpev Moje srce naj se vzraduje v Gospodu.
2 Odpev Oblasti teme reši mojo dušo, Gospod.

Iz 38,10–14.17–20    Bridkosti umirajočega in veselje ozdravljenega

Jaz sem vstajenje in življenje … Kdor veruje vame, bo živel, tudi če umrje (Jn 11,25).

 

Premišljujem, ali bom res moral umreti *

pri svojih najboljših letih?

Rad bi še živel na zemlji, *

saj drugače ne bom gledal Gospoda.

Ne bom več videl živega človeka, *

ne prebivalcev na svetu. —

 

Dom mojega telesa se podere, *

odnesejo ga kakor pastirski šotor.

Nit mojega življenja se pretrga, *

kakor bi jo tkalec odrezal.

Gospod, komaj sem začel živeti, *

ne pusti me prehitro umreti.

Moj Bog, ponoči upam do jutra, *

menda ne boš končal kot lev mojega življenja?

Cvrčim kot mlada lastovka, *

ko se oziram za teboj brez prestanka. —

 

Gospod, rešil si moje življenje smrti, *

vse moje grehe si vrgel daleč od sebe.

Grobovi niso po tvoji volji *

in smrt ni po tvoji zamisli.

Kogar polože v jamo, *

bo čakal na tvojo besedo.

Moje življenje je tebi v slavo, *

kakor oče sinovom bom oznanjal tvojo hvalo.

Gospod, naj žívi in zdravi pojemo pesmi, *

prepevamo v tvojem svetišču. —

2 Odpev Oblasti teme reši mojo dušo, Gospod.
3 Odpev Svojega Boga bom hvalil vse življenje.

Ps 145 Zaupanje v Boga prinaša srečo

Hvalimo Gospoda v svojem življenju, to se pravi: v svojem vedenju (Arnobij).

 

Hvali, moja duša Gospoda! *

Slavil bom Gospoda vse svoje življenje.

Prepeval bom svojemu Bogu, *

vse dokler bom živel. —

 

Ne zanašajte se na zemeljske veljake, *

na ljudi, ker pri njih ni rešitve.

Ko izdihnejo, se povrnejo v zemljo, *

tisti dan propadejo vsi njih načrti. —

 

Blagor mu, komur pomaga Bog naših očetov, *

blagor mu, ki v Gospoda zaupa.

Bog je ustvaril nebo in zemljo, *

morje in vse, kar v njem prebiva.

Bog je zvest na veke, *

zatiranim vrača pravico. —

 

Gospod daje kruha lačnim, *

Gospod osvobaja jetnike.

Gospod odpira oči slepim, *

Gospod dviga potrte.

Gospod varuje tujce, *

Gospod podpira sirote in vdove.

Gospod ljubi pravične, *

hudobnim razdira naklepe. —

 

Gospod bo kraljeval na veke: *

tvoj Bog bo od roda do roda. —

3 Odpev Svojega Boga bom hvalil vse življenje.

Kratko berilo (1 Tes 4,14)
Če verujemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog tako tudi tiste, ki so zaspali, po Jezusu pripeljal obenem z njim.

Spev z odpevom

Poveličeval te bom, Gospod, ker si me sprejel.
Poveličeval te bom, Gospod, ker si me sprejel.

Mojo žalost boš spremenil v veselje.
Poveličeval te bom, Gospod, ker si me sprejel.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Poveličeval te bom, Gospod, ker si me sprejel.

Odpev k Hvaljen Jaz sem vstajenje in življenje, kdor veruje v me, bo živel na vekomaj.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen Jaz sem vstajenje in življenje, kdor veruje v me, bo živel na vekomaj.

Prošnje

Vsemogočnega Boga Očeta, ki je Jezusa Kristusa obudil od mrtvih in bo naša umrljiva telesa spet poklical v življenje, prosímo in mu klíčimo:

Gospod, oživi nas v Kristusu.

Nebeški Oče, v krstu smo bili s Kristusom pokopani v smrt in v njegovem vstajenju smo prejeli milost, da prejmemo novo življenje,

– daj nam, da bomo s Kristusom živeli, čeprav smo postali mrtvi.

Gospod, oživi nas v Kristusu.

Dobri Oče, dal si nam živi kruh iz nebes, da se z njim hranimo,

– daj, da bomo prišli v večno življenje in vstali poslednji dan.

Gospod, oživi nas v Kristusu.

Sveti Oče, svojega Sina si v smrtnem boju po angelu okrepčal,

– v naši smrtni uri naj nas tolaži zaupanje v tebe.

Gospod, oživi nas v Kristusu.

Močni Bog, tri mladeniče si rešil iz ognja,

– reši naše duše kazni, ki jih za greh zaslužimo.

Gospod, oživi nas v Kristusu.

Bog živih in mrtvih, ki si Jezusa obudil od mrtvih,

– naše rajne in nas vse nekoč sprejmi v večno slavo.

Gospod, oživi nas v Kristusu.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobri Oče, usliši naše molitve. Vera v tvojega od mrtvih vstalega Sina naj nam utrjuje tudi upanje v vstajenje naših bratov in sester. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so lastni

Lastno

pesem, odpev, 1. psalm, 2. psalm, 3. psalm, berilo, sklepna prošnja

Opoldne

[L]

Pesem

1

Gospod pri grobu Lazarja
si se razjokal s sestrama
in v svoji vsemogočnosti
obudil si prijatelja.

2

Ves poln si bil usmiljenja
do slehernega grešnika,
še desnemu razbojniku
odpústil si poslednji hip.

3

Marijo, svojo mater dal
ob smrti si učencu dragemu,
da dobra mati je nam vsem,
ko v smrt se nam nagiba dan.

4

Podeli tudi nam, Gospod,
ki si odkupil nas s krvjo,
da smrtna stiska spremeni
se nam v nebeške rádosti.

 

5 (Za več rajnih)

Pokliči zdaj služabnike,
ki so ločili se z zemljé,
da hvalijo te srečni vsi
v nebesih, Kralja večnosti. Amen.

Odpev opoldne
Ozdravi, Gospod, mojo dušo, ker sem grešil zoper tebe.

Ps 69   O Bog, pridi mi na pomoč

Gospod, reši nas, potapljamo se (Mt 8,25).

 

O Bog, ozri se name in me poslušaj, *

Gospod, pridi in mi pomagaj.

Osramočeni naj bodo in naj zardijo, *

tisti, ki mi strežejo po življenju.

S sramoto naj se umaknejo *

vsi, ki mi hudo želijo.

Naj odidejo osramočeni, *

tisti, ki se mi posmehujejo. —

 

V tebi naj se veselijo in radujejo *

vsi, ki te iščejo.

Tisti, ki čakajo pomoči od tebe, *

naj vedno govorijo: »Gospod, moj Bog, kako si velik!«  —

 

Jaz pa sem siromak in beden, *

toda Gospod skrbi za mene.

Ti si moj pomočnik in rešitelj, *

moj Bog, nikar se ne mudi. —

Ps 84   Naše zveličanje je blizu

Ko je prišel naš Zveličar na zemljo, jo je Bog blagoslovil (Origen).

 

Gospod, usmilil si se svoje dežele, *

nazaj si pripeljal izgnance.

Odpustil si krivdo svojemu ljudstvu, *

izbrisal vse njihove grehe.

Odložil si svojo sveto jezo, *

odnehal od svoje silne nevolje. —

 

Prenôvi nas, Bog, naš zveličar, *

ne huduj se več nad nami.

Se boš mar srdil vekomaj, *

boš raztegnil svojo jezo na vse rodove?

Ali nas ne boš znova poživil, *

da se bo tvoje ljudstvo veselilo v tebi?

Gospod, skaži nam svoje usmiljenje *

in daj nam svoje rešenje. —

 

Slišim Gospoda Boga govoriti, *

govori nam o miru.

Govori svojemu ljudstvu in svojim zvestim, *

tistim, ki se s srcem spreobrnejo k njemu.

Blizu je rešitev vsem, ki se ga bojijo, *

Gospodova slava se bo vrnila v deželo.

Usmiljenje in zvestoba se bosta srečala, *

pravičnost in mir se poljubila.

Zvestoba bo pognala iz zemlje, *

nebesa bodo poslala pravičnost. —

 

Tedaj bo Gospod blagoslovil zemljo, *

obrodila bo bogate sadove.

Spremljala ga bo pravičnost, *

podelil nam bo zveličanje. —

Ps 85   Molitev ubogega v nesreči

Hvaljen Bog, ki nas tolaži v vsaki naši nadlogi (2 Kor 1,3.4).

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo.   —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke. 

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name in usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš. —

Odpev opoldne
Ozdravi, Gospod, mojo dušo, ker sem grešil zoper tebe.
Opoldne

Kratko berilo (Mdr 1,13–14a.15)
Bog ni naredil smrti in se ne veseli pogina živih. Ustvaril je namreč vse za bivanje; zakaj pravičnost ni podvržena smrti.

– Sredi smrtne sence se ne bom bal,
– ker si ti, Gospod, z menoj.

Sklepna prošnja
Molimo. Dobri Oče, usliši naše molitve. Vera v tvojega od mrtvih vstalega Sina naj nam utrjuje tudi upanje v vstajenje naših bratov in sester. Po Kristusu, našem Gospodu.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so lastni

Lastno

pesem, 1. odpev, 1. psalm, 2. odpev, 2. psalm, 3. odpev, 3. psalm, berilo, spev z odpevom, odpev k Moja duša, prošnje, sklepna prošnja

[L]

Pesem
Neskončno veličastni Kralj,
na veke si premagal smrt,
Očeta s tem si proslavil,
pridobil nam nebeško čast.

 

Iz groba zmagovit si vstal,
v skrivnosti velike noči
življenje novo daješ vsem,
ki z grehom so izgubili ga.

 

Podeli luč nam milosti,
da vedno bi pripravljeni
s prižganimi svetilkami,
Zveličarja, te čakali.

 

O, sprejmi nas v svoj večni mir
ob smrti, ko nas sodil boš,
v Trojico sveto verujemo,
zaupamo, jo ljubimo.

 

Pokliči brate, sestre vse,
ki zapustili so zemljó,
v kraljestvo zdaj Očetovo,
kjer naj te večno hvalijo. Amen.

1 Odpev Gospod te bo obvaroval vsega hudega, Gospod bo varoval tvoje življenje.

Ps 120 Varuh Božjega ljudstva

Ne bodo več lačni, ne žejni, sonce jih ne bo peklo, ne druga vročina (Raz 7,16).

 

Željno se oziram v višave, *

odkod mi pride rešitev.

Pomoč mi prihaja od Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo. —

 

Ne bo pustil, da ti spodrsne noga, *

ne bo zadremal, saj je tvoj varuh.

Gospod ne zaspi in ne zadremlje, *

on varuje Božje ljudstvo. —

 

Bog bo varoval tudi tebe, *

njegova desnica bo tvoja obramba.

Ne bo ti škodilo sonce podnevi, *

ne luna ponoči. —

 

Gospod te bo obvaroval vsega hudega, *

Gospod bo varoval tvoje življenje.

Gospod te varuje od rojstva do smrti, *

zdaj in na veke. —

1 Odpev Gospod te bo obvaroval vsega hudega, Gospod bo varoval tvoje življenje.
2 Odpev Če boš gledal na grehe, Gospod, kdo bo mogel obstati? 

Ps 129 Iz globočine kličem

Jezus bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov (Mt 1,21).

 

Iz globočine te kličem, *

Gospod, usliši mojo prošnjo.

Prosim, skrbno me poslušaj, *

ne presliši mojega vpitja. —

 

Gospod, če boš gledal na pregrehe, *

kdo bo mogel obstati?

Toda ti grehe odpuščaš, *

da bi ti v spoštovanju služili.

Upam v Gospoda, zaupam v njegovo besedo, *

z vsem srcem pričakujem Gospoda. —

 

Bolj kot stražniki jutranjo zarjo *

naj Božje ljudstvo pričakuje Gospoda.

Gospod je usmiljen, *

tako rad vsem odpušča. 

Samo on bo rešil svoje ljudstvo *

vseh njegovih grehov. —

2 Odpev Če boš gledal na grehe, Gospod, kdo bo mogel obstati? 
3 Odpev Kakor Oče obuja mrtve in oživlja, tako tudi Sin oživlja, katere hoče.

Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik

 

Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *

a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.

Sam sebe je izničil, *

podobo hlapca je vzel nase.

Ljudem je postal podoben *

in bil po zunanjosti kakor človek.

Ponižal se je in je bil pokoren, *

pokoren do smrti, smrti na križu. —

 

Zato ga je Bog povišal *

in mu dal ime, ki je nad vsa imena.

V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *

v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.

Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *

v slavo Boga Očeta. —

3 Odpev Kakor Oče obuja mrtve in oživlja, tako tudi Sin oživlja, katere hoče.

Kratko berilo (1 Kor 15,55–57)
Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo? Želo smrti je greh, moč greha pa je postava. Hvala pa Bógu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

Spev z odpevom
V tebe, Gospod, sem zaupal, ne bom osramočen vekomaj.
— V tebe, Gospod, sem zaupal, ne bom osramočen vekomaj.

Veselil se bom tvojega usmiljenja.
— V tebe, Gospod, sem zaupal, ne bom osramočen vekomaj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tebe, Gospod, sem zaupal, ne bom osramočen vekomaj.

Ali:

V svojem usmiljenju, Gospod, jim daj večni pokoj.
— V svojem usmiljenju, Gospod, jim daj večni pokoj.

Ti, ki prideš sodit žive in mrtve.
— V svojem usmiljenju, Gospod, jim daj večni pokoj.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V svojem usmiljenju, Gospod, jim daj večni pokoj.

Odpev k Moja duša Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga ne bom zavrgel.
Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga ne bom zavrgel.
Prošnje

Kristus Gospod bo preoblikoval naša umrljiva telesa po svojem poveličanem telesu. Zato mu kličimo:

Gospod, ti si naše življenje in vstajenje.

Kristus, Sin živega Boga, svojega prijatelja Lazarja si obudil od mrtvih,

– vse rajne obudi v življenje in slavo, saj si jih s svojo krvjo odrešil.

Gospod, ti si naše življenje in vstajenje.

Kristus, tolažnik žalostnih, jokal si ob smrti Lazarja, mladeniča iz Naima in Jairove hčerke,

– potolaži vse, ki jokajo zaradi smrti svojih dragih.

Gospod, ti si naše življenje in vstajenje.

Kristus, zveličar vsega sveta, osvobodi naše umrljivo telo sužnosti greha

– in nam daj plačilo večnega življenja.

Gospod, ti si naše življenje in vstajenje.

Kristus, odrešenik vseh ljudi, ozri se na tiste, ki te ne poznajo in ne upajo v tebe,

– daj, da bodo verovali v vstajenje in v življenje prihodnjega veka.

Gospod, ti si naše življenje in vstajenje.

Slepemu si odprl oči in mu dal milost, da te je mogel spoznati,

– razkrij svoje obličje rajnim, ki ga še ne smejo gledati.

Gospod, ti si naše življenje in vstajenje.

Šotor našega zemeljskega bivanja razdiraš,

– nakloni nam večno bivališče v nebesih.

Gospod, ti si naše življenje in vstajenje.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Dobri Oče, usliši naše molitve. Vera v tvojega od mrtvih vstalega Sina naj nam utrjuje tudi upanje v vstajenje naših bratov in sester. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Ponedeljek

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo. Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Pesem 

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Psalmi

 

Ps 85 Molitev ubogega v nesreči

Hvaljen Bog, ki nas tolaži v vsaki naši nadlogi (2 Kor 1,3.4).

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Gospod, nagni se k meni in me usliši, *

zakaj ubog sem in nesrečen.

Ker sem ti zvest, me varuj, *

reši svojega služabnika. —

 

Ti si moj Bog, moje edino upanje, *

usmili se me, Gospod, neprestano te kličem.

Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, *

k tebi se obračam.

Dober si in odpuščaš, *

poln usmiljenja do vseh, ki te kličejo. —

 

Čuj mojo molitev, *

poslušaj mojo prošnjo.

V svoji stiski te kličem, *

saj me boš uslišal. —

 

Gospod, ni tebi enakega, *

tvoja dela so neprekosljiva.

Prišli bodo vsi narodi, ki si jih ustvaril, *

molili te bodo in slavili.

Ti si mogočen in delaš čudeže, *

resnični Bog si ti edini. —

 

Svojo pot mi pokaži, *

da bom zvest tvoji resnici.

Naj bo moje srce iskreno, *

da ti bom v spoštovanju služil.

Slavil te bom z vsem svojim srcem, *

poveličeval tvoje ime na veke.

Velika je tvoja ljubezen do mene, *

rešil si me večne pogube. —

 

Zoper mene so se vzdignili sovražniki, *

ne ozirajo se na Boga in mi strežejo po življenju.

 

Ti, Gospod, si milostljiv in usmiljen, *

potrpežljiv in poln ljubezni.

Ozri se name, usmili se svojega služabnika, *

daj svojo moč sinu svoje dekle. —

 

Izkaži mi ljubezen, nasprotnike pa ponižaj, *

naj vidijo, da mi ti pomagaš in me tolažiš.

 

Odpev Potrpežljiv si, Gospod, in zelo usmiljen.

 

Kratko berilo (1 Tes 5,9–10)

Bog nas je namenil, da dosežemo zveličanje po našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je za nas umrl, da bi mi z njim živeli, naj bedimo ali spimo.

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Sklepna prošnja

Molimo. Nebeški Oče, podeli nam za zdravje potrebni počitek. Kar smo danes s trudom sejali, naj rodi sadove za večnost. Po Kristusu, našem Gospodu.

Blagoslovni vzklik

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

Nato molimo ali zapojemo eno izmed sklepnih marijanskih pesmi – molitev

Premila Mati Zveličarjeva,

odprta vrata nebeška in morska zvezda,

pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati.

Ob angelovem oznanjenju

si svojega Stvarnika čudežno spočela

in ostala devica prej in slej,

usmili se grešnikov.

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2021