Brevir za 1. november 2020

VSI SVETI
Slovesni praznik
Že v 4. stoletju so na Vzhodu poznali praznik vseh svetih po binkoštih. Prek Galije ga je v 9. stoletju sprejela tudi Cerkev v Rimu.

Gospod, odpri moje ustnice,

O Bog, bodi nam milostljiv in nas blagoslovi, *

pokaži nam svojo dobroto.

Naj spoznajo tvojo pot vsi na zemlji, *

naj tvoje zveličanje osreči vse narode.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Veselijo in radujejo naj se narodi, *

ker jih vladaš in jih vodiš po pravici.

O Bog, slavijo naj te ljudstva, *

slavijo naj te vsa ljudstva.

Zemlja je obrodila svoje sadove, *

Gospod, naš Bog, nas je blagoslovil.

Bog je zares dober, *

zato naj ga spoštujejo in častijo vsi narodi.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

 

Prepevajo ti zbori angelov,
ki v rajski slavi se radujejo,
svetniki z njimi se združujejo
in tebe molijo.

 

Priprošnja naj deviške Matere
in svetih vseh nebeške množice
odvrnejo vse kazni, ki groze
človeštvu grešnemu.

 

Na zemlji vsi molímo Troedinega,
s svetniškim mu življenjem dajmo čast,
da bomo v raju kdaj slavili ga
med vsemi svetimi. Amen.

Ps 8     Božje veličastvo in človekovo dostojanstvo

 

Gospod, naš Bog, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji, *

visoko nad nebo sega tvoje veličastvo.

Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, *

in s tem osramotil svoje sovražnike. —

 

Ko gledam nebo, mesec in zvezde, ki si jih ustvaril, *

mislim: kaj je človek, da se ga spominjaš.

Ustvaril si ga skoraj kakor angela, *

s slavo in častjo si ga ovenčal. —

 

Dal si mu oblast nad svojimi deli; *

vse si mu podvrgel:

ovce, govedo in divje živali, *

ptice pod nebom in ribe v morju. —

 

Gospod, naš Bog, kako si velik, *

kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji. —

Ps 14   Kdo sme v Božjo bližino

 

Gospod, kdo bo prebival v tvojem svetišču, *

kdo bo počival na tvoji sveti gori? —

 

Kdor živi brez greha in dela pravično, *

kdor iskreno in pošteno misli.

kdor bližnjega ne obrekuje in mu ne dela hudega, *

kdor svojega soseda ne zaničuje. —

 

Kdor ne ceni hudobnih, *

spoštuje pa tiste, ki se bojijo Gospoda.

Kdor ne spreminja prisege, čeprav mu je to v škodo, *

in svojega denarja ne posoja oderuško.

Kdor ne sprejema daril zoper nedolžnega *

in se ne da podkupiti. —

 

Kdor tako dela, *

ne bo nikoli omahnil. —

Ps 15   Slavospev Bogu posvečenih

 

Varuj me, Gospod, k tebi se zatekam, *

ti si moj Bog, zame sreče ni brez tebe.

Zelo spoštujem tebi zveste *

in cenim poštene na zemlji.

Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, *

si sami množijo bolečine.

Ne bom daroval krivim bogovom, *

ne omadeževal z njihovimi imeni svojih ustnic. —

 

Gospod, ti si moj delež in moje veselje, *

ti vodiš mojo usodo.

Ako imam tebe, sem srečnejši in bogatejši *

kakor tisti, ki so mu odmerili najlepše posestvo.

Slavim te, Gospod, za to spoznanje, *

še ponoči me vest opominja k ljubezni do tebe.

Gospod, tebe imam vedno v svojih mislih, *

dokler boš ti ob meni, ne bom omahnil.

Zato se veseli moje srce in raduje moja duša, *

a tudi moje telo bo počivalo varno. —

 

Moje življenje se ne bo končalo v grobu, *

svojemu služabniku ne boš dal strohneti.

Pokazal mi boš pot življenja, polnost veselja pri sebi, *

večne radosti na svoji desnici. —

- Glejte na Gospoda in se razveselite,

- ni vam treba zardevati.

 

Jaz, Janez, sem videl v desnici sedečega na prestolu knjigo, popisano znotraj in zunaj, zapečateno s sedmimi pečati. In videl sem silnega angela, ki je klical z močnim glasom: »Kdo je vreden, da bi odprl knjigo in odtrgal njene pečate?« In nihče ne v nebesih ne na zemlji ne pod zemljo ni mogel knjige odpreti in gledati vanjo. In silno sem jokal, ker ni bilo najti nikogar, ki bi bil vreden odpreti knjigo in gledati vanjo. Ali eden izmed starešin mi pravi: »Ne jokaj. Glej, zmagal je lev iz rodu Judovega, korenina Davidova, da odpre knjigo in njenih sedem pečatov.«

In videl sem sredi prestola in četverih živih bitij in sredi starešin Jagnje, ki je stalo kakor žrtvovano, s sedmimi rogovi in sedmimi očmi, ki so sedmeri božji duhovi, poslani po vsej zemlji. In je prišlo in jo vzelo iz desnice sedečega na prestolu.

In ko je knjigo vzelo, je padlo pred Jagnje četvero bitij in štiriindvajset starešin; vsak je imel harfo in zlate čaše, polne dišav, ki so molitve svetih. In peli so novo pesem, govoreč: »Vreden si, da vzameš knjigo in odpreš njene pečate, zakaj bil si žrtvovan in si nas s svojo krvjo Bogu odkupil iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva in napravil si jih našemu Bogu za kraljestvo in duhovnike in bodo kraljevali na zemlji.«

Ko sem se ozrl, sem zaslišal glas mnogih angelov okrog prestola in živih bitij in starešin - njih število je bilo deset tisočkrat deset tisoč in tisočkrat tisoč - in govorili so z močnim glasom: »Vredno je Jagnje, ki je bilo žrtvovano, da prejme oblast in bogastvo in modrost in moč in čast in slavo in hvalo!«

In vse stvari, ki so v nebesih in na zemlji in pod zemljo in na morju in vse, kar je v njih, sem slišal govoriti: »Sedečemu na prestolu in Jagnjetu hvala in čast in slava in oblast na vekov veke!« In štiri živa bitja so govorila: »Amen«. Starešine pa so padli na obraz in ga molili.

SPEV (Raz 11,17; Ps 144, 10)

Zahvalimo te, Gospod, vsemogočni Bog, ki si in si bil in boš prišel, * da si zakraljeval in da je prišel čas, da se da plačilo tvojim služabnikom in svetim.

Naj te slavijo, Gospod, vsa tvoja dela, tvoji zvesti naj te hvalijo, * da si zakraljeval in da je prišel čas, da se da plačilo tvojim služabnikom in svetim.

Sv. Bernard (ok. 1090-1153), opat cistercijanskega samostana Clairvaux v Franciji, mislec, pridigar, mistik

 

Čemú svetnikom naša hvala, čemú to naše slavljenje, čemú ta naš slovesni praznik? Čemú zemeljske časti njim, ki jih uresničujoč Sinovo obljubo časti nebeški Oče? Čemú jim naše hvalnice? Res, svetniki ne potrebujejo naših časti in naša pobožnost jim ničesar ne daje. Toda za nas je važno, da spoštljivo obhajamo njihov spomin, ne zanje. Jaz čutim, priznam, kako se ob tem spominjanju v meni vnema silno hrepenenje.

Prvo hrepenenje, ki ga v nas zbuja ali bolje rečeno podžiga spomin svetnikov, je to, da bi uživali njihovo tako zaželeno družbo in zaslužili biti sodržavljani v družbi blaženih duhov, da bi bili pridruženi množici očakov, vrstam prerokov, zboru apostolov, številnim vojskam mučencev, množicam spoznavalcev in devic ter končno, da bi se združili in skupaj veselili z občestvom vseh svetih. Čaka nas Cerkev prvorojencev, mi se pa za to ne menimo; svetniki hrepenijo po nas, mi pa to malo cenimo; pravični nas pričakujejo, mi pa to preziramo.

Zdramimo se vendar, bratje, vstanimo s Kristusom, iščimo, kar je zgoraj, mislimo na to, kar je zgoraj. Zahrepenimo po njih, ki hrepene po nas, hitimo k njim, ki nas čakajo, v svojih željah pojdimo naproti njim, ki nas pričakujejo. Ne želimo si pa samo družbe, ampak tudi srečo svetnikov! Kakor hrepenimo po njihovi navzočnosti, tako se z vso vnemo in prizadevnostjo trudimo, da dosežemo njihovo slavo. Ta častiželjnost ni škodljiva in težnja po tej slavi nikakor ni nevarna.

Drugo hrepenenje, ki ob spominu na svetnike gori v nas, je to, da bi se tudi nam prikazal Kristus, naše življenje, kakor se je njim, in da bi se tudi mi z njim prikazali v slavi. Sedaj se nam namreč naša Glava, Kristus, ne kaže taka, kot je, temveč kakršna je postala za nas; ne kronana s slavo, ampak ovita s trnjem naših grehov. Sramujmo se, da bi bili razvajeni udje s trnjem kronane Glave. Ves škrlat mu sedaj ni toliko v čast kot v zasmeh. Ko bo nekoč prišel Kristus in se ne bo več oznanjala njegova smrt, bomo videli, da smo tudi mi umrli in da je naše življenje skrito z njim. Prikazala se bo poveličana Glava in z njim se bodo v slavi svetili udje, ko bo namreč preobrazil naše borno telo, da bo podobno poveličani Glavi, ki je on sam.

Te slave si le želimo in se z vsem srcem in brez strahu zanjo trudimo. Da jo pa smemo upati in za tako velikim blaženstvom težiti, si moramo zelo želeti priprošnje svetnikov. Naj nam bo po njihovem posredovanju podarjeno, česar sami ne moremo doseči.

SPEV (Raz 19, 5.6; Ps 32, 1)

Hvalite našega Boga, vsi njegovi služabniki in vsi, ki se ga bojite, mali in veliki, * ker je zakraljeval naš Gospod, vsemogočni Bog.

Pravični, radujte se v Gospodu, poštenim se spodobi, da ga hvalijo, * ker je zakraljeval naš Gospod, vsemogočni Bog.

Tebe Boga hvalimo, * tebe Gospoda poveličujemo.

Tebe večnega Očeta * časti vsa zemlja.

Tebi vsi angeli, * tebi nebesa in vse oblasti,

tebi kerubi in serafi * neprenehoma prepevajo:

 

Svet, * svet, * svet si ti, * Gospod, Bog vsega stvarstva.

Polna so nebesa in zemlja * veličastva tvoje slave.

Tebe hvali * apostolov slavni zbor,

tebe prerokov * hvalevredno število,

tebe mučencev * sijajna vojska.

Tebe po vsej zemlji * slavi sveta Cerkev:

Očeta * neskončnega veličastva,

častitega tvojega Sina, * pravega in edinega;

in Svetega Duha * Tolažnika.

 

Ti, Kristus, * kralj veličastva,

ti si Očetov * večni Sin.

Ti se nisi branil učlovečenja v telesu Device, * da si odrešil človeka.

Ti si premagal želo smrti * in vernim odprl nebeško kraljestvo.

Ti sediš na desnici Božji * v slavi Očetovi.

Da prideš kot sodnik sodit, * verujemo.

Tebe torej prosimo, pridi na pomoč svojim služabnikom, * ki si jih odkupil z dragoceno krvjo.

Daj, da bomo v večni slavi * prišteti tvojim svetim.

 

+  Reši svoje ljudstvo * in blagoslovi svojo lastnino,

ti bodi naš voditelj * in vladar na veke.

Vsak dan ti hočemo * prepevati hvalo

in slaviti tvoje ime * vekomaj.

Ohrani nas, Gospod, * ta dan brez greha,

usmili se nas, * usmili se nas.

Tvoja dobrota naj nas vedno spremlja, * to vdano pričakujemo od tebe.

Gospod, vate zaupam, * naj ne bom osramočen nikoli.

 

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

O Jezus, vseh odrešenik,
podpiraj svoje vernike
in ti nam bodi srednica,
presveta Bogorodica.

 

Vsi kori Božjih angelov,
očakov in prerokov zbor
Boga za nas naj prosijo,
da greh nam zbriše milostno.

 

Predhodnik sveti Kristusov
in on, ki rajske ključe ima,
ter drugi vsi apostoli
za nas pri Bogu govore.

 

Mučencev četa venčana,
preslavni svečeniški zbor,
deviška neoskrunjenost
odvrača kazni za naš greh.

 

Slavimo tebe, sveti Bog,
Bog Oče, Sin in Sveti Duh,
ki v tebi vsi svetniki se
v nebesih večno vesele. Amen.

Ps 62,2–9 Hrepenenje po Bogu

 

O Bog, moj Bog, željno te iščem, *

mojo dušo žeja po tebi.

Moje telo koprni po tebi *

kakor suha in žejna zemlja po vodi.

O tebi želim premišljevati v svetišču, *

da spoznam tvojo moč in tvojo slavo.

Tvoja bližina mi je več kot življenje, *

moja usta te bodo slavila. —

 

Hvalil te bom, dokler bom živel, *

tebi v čast bom opravljal molitve.

Ti boš moja radost in sreča, *

v veselju ti bom prepeval.

Tudi pri nočnem počitku se te bom spominjal, *

v zgodnjem jutru bom premišljeval o tebi.

Ti si moje trdno zavetje, *

pri tebi sem varen in srečen. —

 

Z vso dušo se te oklepam, *

ti me držiš kot prijatelj s svojo desnico. —

Dan 3,57–88.56  Vse stvari naj hvalijo Gospoda

 

Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela, *

hvalite in poveličujte ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi angeli, *

nebesa, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse vode nad nebom, *

vse Gospodove moči, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, sonce in luna, *

zvezde na nebu, slavite Gospoda. —

 

Slavita Gospoda, dež in rosa, *

vsi vetrovi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, ogenj in vročina, *

mraz in pripeka, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, rosa in slana, *

mraz in zima, slavita Gospoda.

Slavita Gospoda, sneg in ledóvje, *

noči in dnevi, slavite Gospoda.

Slavita Gospoda, tema in svetloba, *

bliski in oblaki, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi zemlja Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, gore in hribi, *

vse rastline na zemlji, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, studenci, *

morja in reke, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, morske in vodne živali, *

vse ptice pod nebom, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, vse zveri in živina, *

vsi ljudje, slavite Gospoda. —

 

Naj slavi Božje ljudstvo Gospoda, *

hvali in poveličuj ga na veke.

Slavite Gospoda, Gospodovi duhovniki, *

Gospodovi služabniki, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, duhovi in duše pravičnih, *

sveti in v srcu ponižni, slavite Gospoda.

Slavite Gospoda, mladeniči v ognjeni peči, *

hvalíte in poveličujte ga na veke. —

 

Slavimo Očeta in Sina s Svetim Duhom, *

hvalimo in poveličujmo ga na veke.

Gospod, slavljen si na nebesni višavi, *

hvale vreden in slaven in poveličevan na veke. —

 

Na koncu tega slavospeva ne dodamo Slava Očetu. —

Ps 149 Radostno vzklikanje svetih

 

Pojte Gospodu novo pesem, *

njegova hvala naj se razlega pri svetem shodu.

Vesêli se, Božje ljudstvo, svojega stvarnika, *

Božji izvoljenci naj se radujejo svojega kralja.

Hvalijo naj ga z veselim rajanjem *

in z bobni in citrami naj mu igrajo.

Gospod namreč ljubi svoje ljudstvo *

in ponižne venča z zmago. —

 

Naj se sveti radujejo v njegovem svetišču, *

naj se veselijo v svojih domovih.

Naj iz ust donijo hvalospevi Bogu, *

rôke pa držijo ostre meče,

da izvršijo maščevanje nad krivičnimi narodi, *

kazni nad sovražnimi ljudstvi;

da v okove vklenejo njihove vladarje *

in njihove veljake v železne verige;

da izvršijo nad njimi Božjo sodbo; *

to bo v slavo vsemu njegovemu ljudstvu. —

Pravični, veselite se v Gospodu in radujte se.
— Pravični, veselite se v Gospodu in radujte se.

Vriskajte vsi, ki ste pravega srca.
— Pravični, veselite se v Gospodu in radujte se.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Pravični, veselite se v Gospodu in radujte se.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Bog je sreča vseh svetnikov. Veselimo se in ga prosimo:

O Bog, vir svetosti, svojim svetnikom si dal, da so se odlikovali po čudovitih delih tvoje mnogotere milosti,

– naj v njih slavimo tvojo veličino.

Skrbni Oče, v svetnikih si pokazal popolnejšo podobo svojega Sina,

– naj po njih učinkoviteje dosežemo zedinjenje s Kristusom.

Kralj nebes in zemlje, po Kristusovih zvestih posnemovalcih nas navdušuješ za nebeško domovino,

– naj nas učijo, kako bi bolj varno prišli v svojo večno srečo.

O Bog, pri daritvi svojega Sina nas tesneje povezuješ z vsemi svetimi v nebesih,

– povečaj nam gorečnost, da jim bomo zaradi njihovega češčenja vedno bolj podobni.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 117 Pesem veselja in odrešenja

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, *

vekomaj traja njegova dobrota.

Reci zdaj, Božje ljudstvo: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.«

Recite zdaj, Gospodovi duhovniki: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.«

Recite zdaj vsi, ki verujete v Gospoda: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.« —

 

V stiski sem klical Gospoda, *

Gospod me je uslišal in me rešil.

Gospod je z menoj, ni se mi bati; *

kaj mi more storiti človek?

Gospod je z menoj in mi pomaga, *

ne bojim se nasprotnikov. —

 

Bolje je zatekati se h Gospodu *

kakor zaupati v človeka.

Bolje je zatekati se h Gospodu *

kakor zaupati v poglavarje. —

Vsi narodi so me obkolili, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu.

Od vseh strani so me obdali, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu.

Obsuli so me kot čebele, zajeli kot ogenj trnje, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu. —

 

Vsi so se vame zaganjali, da bi me pobili, *

a Gospod mi je pomagal.

Gospod je moja moč, Gospoda hvalim, *

postal mi je rešitelj.

To je klic veselja in rešitve na zboru pravičnih: *

Gospodova desnica je mogočno delovala. —

 

Gospodova desnica me je dvignila, *

Gospodova desnica je mogočno delovala.

Ne bom umrl, ampak živel, *

oznanjal bom Gospodova dela.

Gospod mi je res naložil pokoro, *

ni me pa izročil smrti. —

Odprite mi vrata pravičnosti, *

da vstopim in hvalim Gospoda.

To so vrata Gospodova, *

tukaj vstopajo pravični. —

 

Zahvaljujem se, Gospod, da si me uslišal *

in mi postal rešitelj.  

Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, *

je postal vogelni kamen.

To je Gospod naredil, *

zares je čudovito.

To je dan, ki ga je Gospod naredil, *

veselimo se ga in se radujmo. —

 

Blagoslovi nas, Gospod, in nas reši, *

Gospod, daj srečo.

Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu. *

Blagoslavljamo vas iz Gospodove hiše.

Bog je Gospod, on nas razsvetljuje, *

pojdimo z zelenjem do njegovega oltarja. —

 

Ti si moj Bog, tebi se zahvaljujem, *

moj Bog, hvalim te in poveličujem.

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, *

vekomaj traja njegova dobrota. —

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni večni Bog, tvoja Cerkev se danes veseli skupnega praznika vseh svetnikov in slavi njihove zasluge. Prosimo, naj nam nepregledna množica naših svetih bratov in sester izprosi tvoje obilno usmiljenje.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Pesem
O Kristus, vseh odrešenik,
ohrani rod izvoljeni
in na priprošnjo Matere
usliši nas, služabnike!

 

Svetniki dragi, blaženi,
odvrnite vse od ljudi,
kar hudega je in še bo
in kar na svetu je bilo.

 

Očakov in prerokov zbor,
apostolov izbrani krog,
vam vsem se priporočamo,
da nam izprosite pomoč.

 

Mučenci neustrašeni
in spoznavalci blaženi,
izgnanci vsi vas prosimo:
vabite k sebi nas v nebo.

 

Deviški in meniški cvet,
prijeten Bogu, čist in svet,
naj posreduje še za nas,
da snidemo se v Kristusu.

 

Slavimo Troedinega,
in vseh zveličanih naj zbor
pomaga našim hvalnicam,
da počaste Boga še bolj.

Amen.

Ps 109,1–5.7    Mesija – vladar in duhovnik

 

Gospod Bog govorí mojemu Gospodu: *

»Sedi na mojo desnico.

Popolnoma ti bom podvrgel sovražnike, *

da ti bodo služili. —

 

Nad vse narode bom razširil tvoje vladarstvo, *

zavladaj sredi svojih sovražnikov.

Ti si kralj že od svojega veličastnega rojstva, *

rojen si kakor rosa pred zgodnjo danico.

Svoje prisege ne spreminjam: *

Kakor Melkizedek si ti duhovnik na veke. —

 

Bog je s teboj in ti vedno pomaga, *

na dan sodbe bo tvoja zmaga popolna.

Okrepčaj se na svoji poti, *

da boš zmagoslavno dvignil glavo.« —

Ps 115 Zahvala v svetišču

 

Zaupal sem v Gospoda, *

ko sem bil v največji stiski,

tudi ko sem rekel v svojem strahu: *

»Vsak človek me lahko prevara.«  —

 

Kaj naj povrnem Gospodu *

za vse dobro, kar mi je storil?

Dvignil bom zveličavni kelih *

in slavil Gospoda. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom.

V Gospodovih očeh je dragocena *

smrt njegovih svetih. —

 

Gospod, hočem ti zvesto služiti, *

vedno ostati v tvoji službi.

Rešil si me, zato te bom hvalil, *

daroval ti bom hvalno daritev. —

 

Spolnil bom svoje obljube Gospodu *

pred vsem njegovim ljudstvom,

v dvorih Gospodove hiše, *

v njegovem svetem mestu. —

Raz 4,11;5,9.10.12  Pesem odrešenih

 

Gospod, naš Bog, zares si vreden, *

da prejmeš moč in čast in slavo.

Ti si vse ustvaril, *

po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno. —

 

Vreden si, Gospod, da vzameš knjigo *

in odpreš njene pečate.

Žrtvovan si bil in nas s svojo krvjo Bogu odkupil *

iz vsakega rodu in jezika in naroda in ljudstva.

Napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu, *

kraljevali bomo na zemlji. —

 

Vredno je Jagnje, ki je bilo umorjeno, *

da prejme moč in modrost in božanstvo.

Njemu čast in vsemogočnost, *

njemu slava in hvala. —

Kratko berilo  (2 Kor 6,16b; 7,1)

Vi ste svetišče živega Boga, kakor je Bog rekel: Prebival bom med njimi in med njimi bom hodil in bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Ker imamo torej take obljube, predragi, se očistimo vseh madežev mesa in duha in dopolnjujmo v Božjem strahu svetost.

Sveti in pravični, veselite se v Gospodu.
— Sveti in pravični, veselite se v Gospodu.

Bog vas je izvolil za dedno last.
— Sveti in pravični, veselite se v Gospodu.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Sveti in pravični, veselite se v Gospodu.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Bog je sreča vseh svetnikov, veselimo se in ga prosimo:

Neskončno modri Bog, Kristus je postavil apostole za temelj Cerkve,

– ohrani svoje vernike v njihovem nauku.

Mučencem si dal srčnost, da so s krvjo pričevali zate,

– naj bomo kristjani zveste priče tvojega Sina.

Svetim devicam si podelil izreden dar, da so posnemale deviškega Kristusa,

– naj spoznamo v tebi posvečenem devištvu posebno znamenje nebeških dobrin.

V svetnikih nam razodevaš svojo navzočnost, svojo podobo in besedo,

– ko jih častimo, naj čutimo tvojo bližino.

Umrlim podeli, da bodo vekomaj v družbi Device Marije, svetega Jožefa in vseh svetnikov,

– po njihovi priprošnji tudi nas milostno pridruži nebeškim zborom.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Pesem 

Končujemo današnji dan,

zato vsi prósimo Boga,

Očeta, stvarnika sveta,

da zla bi nas obvaroval.

 

Naj v tebi, Bog, počivamo,

navzočnost tvojo čutimo

in slavo ti zapojemo,

ko nov dan spet dočakamo.

 

Zgubljene vrni nam moči,

naj zdravja vsak se veseli,

naj tvoje Božje slave sij

vse nočne blodnje prepodi.

 

Vse to nam daj, o večni Bog,

po svojem Sinu Jezusu,

ki s Svetim Duhom in s teboj

kraljuje v slavi vekomaj. Amen.

Ps 90 Večerna molitev

 

Odpev S svojo ljubeznijo me Gospod neguje, pod njegovo varstvo se zatekam.

 

Kdor prebiva v varstvu Najvišjega, *

počiva v zavetju Vsemogočnega.

Reci Gospodu: »Moje pribežališče in moj varuh, *

moj Bog, ki vanj zaupam.« —

 

Zares, on te osvobaja iz zanke hudobnih, *

te rešuje hudobnega jezika.

S svojo ljubeznijo te neguje, *

pod njegovo varstvo se zatekaš.

Njegova zvestoba te varuje *

bolj kot najmočnejše orožje.

Ni se ti bati nočne strahote, *

niti nevarnosti, ki ti grozi podnevi.

Ne bolezni, ki te skrivaj napade, *

ne pogube, ki razsaja očitno. —

 

Če jih ob tebi pade tisoč ali deset tisoč, *

tebi nobena nesreča ne more do živega.

Samo oči ti je treba odpreti, *

pa boš videl, kako Bog grešnike kaznuje.

Ti pa si se zatekel k njemu, *

izbral si Najvišjega za svoje varstvo. —

 

Zlo te ne zadene, *

nadloga se tvojemu domu ne približa.

Svojim angelom je zate zapovedal, *

naj te varujejo na vseh tvojih potih.

Na rokah te bodo nosili, *

da z nogo ne zadeneš ob kamen.

Stopal boš čez gada in modrasa, *

poteptal boš leva in zmaja. —

 

Gospod govori: »Ker mi je vdan, ga rešim, *

varujem ga, ker me priznava.

Ko me bo klical, ga bom rad uslišal, *

v stiski ga bom rešil in uveljavil.

Dal mu bom dolgo in polno življenje *

in mu pokazal, kako znam reševati.«  —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev S svojo ljubeznijo me Gospod neguje, pod njegovo varstvo se zatekam.

 

Kratko berilo (Raz 22,4–5)

Gledali bodo Gospodovo obličje in njegovo ime bo na njih čelih. In noči ne bo več in ne bodo potrebovali luči svetilke in ne sončne luči; zakaj Gospod jih bo razsvetljeval in kraljevali bodo na vekov veke.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Vsemogočni Bog, obišči nas to noč in odženi od tega bivališča vsa zalezovanja hudega duha. Tvoji sveti angeli naj bodo pri nas in nas varujejo v miru in tvoj blagoslov naj bo vedno z nami.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pozdravljena, Kraljica,

mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!