Brevir za 18. julij 2012

[D]

1 Odpev Pred teboj, Gospod, hodita milost in zvestoba.

2 Odpev Božji Sin je po telesu iz Davidovega rodu.

3 Odpev Nekoč sem prisegel svojemu služabniku Davidu: Tvoj zarod bo ostal na veke.

 

Tiste dni je imel Jezraelec Nabot vinograd, ki je bil v Jezraelu poleg palače Ahaba, kralja v Samariji. Ahab je rekel Nabotu: »Daj mi svoj vinograd, da mi bo za zelnik, ker je tik moje hiše! Če pa ti je bolj všeč, ti plačam kupnino zanj v denarju.« A Nabot je Ahabu odgovoril: »Gospod me varuj tega, da bi ti dal dediščino svojih očetov!« In Ahab je prišel v svojo palačo zlovoljen in srdit zaradi odgovora, ki mu ga je dal Jezraelec Nabot, ko je dejal: »Ne dam ti dediščine svojih očetov.« Legel je na posteljo, obrnil obraz v stran in ni hotel jesti.

Prišla pa je k njemu njegova žena Jezabela in ga vprašala: »Zakaj si tako zlovoljen in nočeš jesti?« Odgovoril ji je: »Govoril sem z Jezraelcem Nabotom in mu rekel: ,Daj mi svoj vinograd za denar, ali pa ti dam, če ti je ljubše, zanj drug vinograd!' Pa je odgovoril: ,Ne dam ti svojega vinograda.' Njegova žena Jezabela mu je rekla: »Zdaj vendar ti kraljuješ nad Izraelom! Vstani, jej in bodi dobre volje! Jaz ti bom dala vinograd Jezraelca Nabota.«

Napisala je v Ahabovem imenu pisma, jih zapečatila z njegovim pečatom in pisma poslala starešinam in plemenitnikom, ki so prebivali z Nabotom v njegovem mestu. V pismih pa je napisala: »Razglasite post in posadite Nabota ljudstvu na čelo! Njemu nasproti pa posadite dva ničvredna moža, da bosta pričala zoper njega: ,Preklinjal si Boga in kralja!' Potem ga odpeljite ven in posujte s kamenjem, da bo umrl!« Možje njegovega mesta, starešine in plemenitniki, ki so prebivali v njegovem mestu, so storili, kakor jim je bila Jezabela naročila in kakor je bilo napisano v pismih, ki jim jih je poslala. Razglasili so post in posadili Nabota ljudstvu na čelo. Nato sta prišla dva ničvredna moža in sedla njemu nasproti. Ničvredneža sta pred ljudstvom pričala zoper Nabota: »Nabot je preklinjal Boga in kralja!« In odpeljali so ga iz mesta in posuli s kamenjem, da je umrl. Jezabeli pa so dali sporočiti: »Nabot je s kamenjem posut in mrtev.«

Ko je Jezabela slišala, da je Nabot s kamenjem posut in mrtev, je Jezabela rekla Ahabu: »Vstani, vzemi v last vinograd Jezraelca Nabota, ki ti ga za denar ni hotel dati! Kajti Nabot ni več živ, ampak je mrtev.« Ko je Ahab slišal, da je Nabot mrtev, je vstal in šel v vinograd Jezraelca Nabota, da bi ga vzel v last.

Tedaj je prišla Tesbanu Eliju Gospodova beseda: »Vstani, pojdi nasproti Ahabu, Izraelovemu kralju v Samariji! Glej, v Nabotovem vinogradu je, kamor je šel, da bi ga vzel v last. Reci mu: Tako govori Gospod: ,Zagrešil si umor in še podedoval.' Reci mu dalje: Tako govori Gospod: ,Na mestu, kjer so psi lizali Nabotovo kri, bodo psi lizali tudi tvojo kri.'« Ahab je dejal Eliju: »Si me našel, moj sovražnik?« Odgovoril je: »Našel. Ker si se zavrgel, da si storil, kar je hudo v Gospodovih očeh, glej, bom spravil nesrečo nadte in te pometel in iztrebil iz Ahabovega rodu vse moške, sužnje in svobodne v Izraelu.«

Ko je Ahab slišal te besede, si je pretrgal oblačila, si nadel na život raševino in se postil, spal v raševini in hodil potrt. Tedaj je prišla Tesbanu Eliju Gospodova beseda: »Ali si videl, kako se je Ahab pred menoj ponižal? Ker se je ponižal pred menoj, ne bom poslal nesreče v njegovih dneh; v dneh njegovega sina bom poslal nesrečo nad njegovo hišo.«

 

SPEV (Jak 4, 8.9.10; 5, 6)

Umijte si roke, grešniki, in očistite srca, vi duhovno razdvojeni! * Žalujte in jokajte, ponižajte se pred Gospodom!

Obsodili, ubili ste pravičnega, ne upira se vam več. * Žalujte in jokajte, ponižajte se pred Gospodom!

Sv. Ambrož (ok. 330-397), škof v Milanu, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Že prej so ti povedali, da ne smeš verjeti samo tega, kar vidiš, da ne bi tudi ti rekel: Ali je to tista velika skrivnost, ki je oko ni videlo in uho ni slišalo in v človeško srce ni prišla? Vidim vodo, ki jo vidim vsak dan. Ali me more očistiti, ko sem se vendar večkrat potopil vanjo, pa nisem bil nikoli očiščen? Spoznaj torej, da voda ne očiščuje brez Duha: zato si bral, da so trije, ki pričujejo pri krstu, a ti trije so eno: voda, kri in Duh, in če le enega od teh treh odvzameš, ni več zakramenta krsta. Kaj je namreč voda brez Kristusovega križa? Navadna prvina brez vsake zakramentalne moči. Pa vendar tudi brez vode ni skrivnosti prerojenja: ako se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v božje kraljestvo. Tudi katehumen veruje v križ Gospoda Jezusa, s katerim je bil zaznamovan, toda če ne bi bil krščen v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, ne bi mogel prejeti odpuščanja grehov, niti ne bi bil deležen daru duhovne milosti.

Tako se je Sirec Naaman sedemkrat potopil, kot piše v postavi, ti pa si bil krščen v imenu Trojice. Izpovedal si vero v Očeta, spomni se, kaj si storil; izpovedal si vero v Sina, izpovedal vero v Duha. Zapomni si vrstni red. V tej veri si umrl svetu, vstal pa Bogu. Bil si kakor pokopan v tisti naravni prvini, umrl si grehu in vstal za večno življenje. Zato veruj, da voda ni brez koristi.

Mrtvoudni bolnik je pričakoval človeka. Koga drugega kot Gospoda Jezusa, ki je bil rojen iz Device. Ko je prišel, ni več predpodoba ozdravljala le nekaterih, ampak resničnost vse ljudi po vrsti. Tisti, katerega so pričakovali, da bo prišel, je bil on, ki je o njem Bog Oče rekel Janezu Krstniku: Na kogar boš videl Duha prihajati in ostati na njem, ta je, ki krščuje s Svetim Duhom. To je izpričal Janez sam z besedami: Videl sem Duha, ki je prihajal kakor golob z neba in ostal na njem. In zakaj je Duh tedaj prišel kot golob, če ne zato, da bi ti videl, da bi ti spoznal, da je tisti golob, ki ga je pravični Noe spustil iz ladje, bil podoba onega goloba, in da bi v tem spoznal predpodobo zakramenta?

Ali moreš še kaj dvomiti, če ti v evangeliju razločno kliče Oče: Ta je moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje; če ti kliče Sin, nad katerim se je razodel Sveti Duh v podobi goloba; kliče tudi Sveti Duh, ki je prišel kot golob; če ti kliče David: Gospod se oglaša nad vodami, Bog veličastva grmi nad silnimi valovi; če ti Pismo pričuje, da je na Gedeonovo prošnjo švignil ogenj z neba in da je na Elijevo molitev prišel ogenj, ki je posvetil daritev?

Nikar ne glej na človeške zasluge duhovnikov; ampak na njihovo službo. Če pa že ocenjuješ zasluge, potem pa, kakor upoštevaš Elija, upoštevaj tudi Petra in njegove zasluge, ali Pavla: onadva sta nam izročila to skrivnost, kakor sta jo prejela od Gospoda Jezusa. Njim je bil poslan vidni ogenj, da bi verovali, nevidni ogenj pa deluje v nas, ki verujemo. Zanje je bila podoba, za nas pa opozorilo. Zato verujem, da je ob duhovnikovih molitvah navzoč Gospod Jezus, ki je rekel: Kjer sta dva ali so trije zbrani, tam sem tudi jaz. Koliko bolj bo on sam hotel biti navzoč tam, kjer je Cerkev, kjer so svete skrivnosti!

Stopil si v krstno vodo. Spomni se, kaj si odgovoril: da veruješ v Očeta, da veruješ v Sina, da veruješ v Svetega Duha. Te besede ne pomenijo: verujem v večjega in manjšega in zadnjega, ampak z enakim glasom si poudaril, da enako veruješ v Sina, kakor veruješ v Očeta, enako veruješ v Duha, kakor veruješ v Sina, z edino izjemo, da izpoveduješ, da moraš verovati v križ samo Gospoda Jezusa.

 

SPEV (Mt 3, 11; Iz 1,16.17.18)

Ta, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu sezul obuvalo. * On vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem.

Nehajte s hudobijami, učite se delati dobro. * On vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem.

Sklepna prošnja
Molimo. Usmiljeni Oče, z lučjo svoje resnice vodi vse, ki so zašli, nazaj na pravo pot. Pomagaj nam, ki se imenujemo kristjani, da bomo s svojim življenjem vredni tega imena.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Razvesêli, Gospod, svojega služabnika, k tebi se obračam.

2 Odpev Blagor človeku, ki živi pravično in govori resnico.

3 Odpev Vzklikajte Gospodu, kralju vsega stvarstva.

Spev z odpevom

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (1 Kor 13,8–9.13)
Ljubezen nikoli ne mine: če so preroštva, bodo prenehala; če jeziki, bodo umolknili; če vednost, bo prešla. Zakaj nepopolno spoznavamo in nepopolno prerokujemo. Zdaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med temi pa je ljubezen.

– Tvoja dobrota, Gospod, naj nas spremlja,
– saj zaupamo vate.

Molimo. Vsemogočni in usmiljeni Bog, po tvoji dobroti se smemo opoldne odpočiti. Ozri se dobrotno na delo, ki smo ga opravili, popravi v njem, kar je zgrešeno, in pomagaj nam, da ga bomo končali, kot je tebi všeč.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

1 Odpev Tisti, ki sejejo v trpljenju, žanjejo v veselju.

2 Odpev Gospod nam zida hišo in varuje naše mesto.

3 Odpev Kristus je prvorojenec vsega stvarstva, med vsemi zavzema prvo mesto.