Brevir za 17. julij 2012

[D]

1 Odpev Bog se vzdigne in vsi, ki ga črtijo, zbežijo pred njim.

2 Odpev Naš Bog je Bog, ki rešuje, je celo gospodar nad smrtjo.

3 Odpev Kraljestva zemlje, pojte Bogu, prepevajte Gospodu.

 

Tiste dni je Ahab naznanil Jezabeli vse, kar je Elija storil in kako je z mečem pomoril vse preroke. Jezabela pa je poslala sla k Eliju s sporočilom: »Tako mi naj store bogovi in tako še dodajo, če jutri ob tem času ne bom storila tebi, kakor si ti slehernemu izmed njih!« Ker se je Elija bal, je vstal in odšel, da bi si rešil življenje. Ko je prišel v Bersabo Judovo, je pustil ondi svojega služabnika. Sam pa je šel dalje v puščavo dan hoda. In ko je prišel tja, je sedel pod bodičevje in si želel smrti. Dejal je: »Dovolj mi je; zdaj, Gospod, vzemi moje življenje! Kajti nisem boljši kot moji očetje.« Potem je legel in zaspal pod bodičevjem. In glej, angel se ga je dotaknil in mu rekel: »Vstani in jej!« Ozrl se je in glej, ob njegovi glavi je bil podpepelnik in vrč vode. Jedel je in pil pa zopet zaspal. Gospodov angel pa je še drugič prišel, se ga dotaknil in rekel: »Vstani in jej! Sicer je pot zate predolga.« Vstal je, jedel in pil ter potoval v moči tiste jedi štirideset dni in štirideset noči do božje gore Horeba.

Tam je stopil v votlino in ondi prebival. A glej, prišla mu je Gospodova beseda: »Pojdi ven in se ustopi na gori pred Gospoda!« In glej, Gospod je šel mimo. Strašen in silen veter, ki cepi gore in lomi skale, je bil pred Gospodom. Gospod ni bil v vetru. Za vetrom je bil potres. Gospod ni bil v potresu. In za potresom ogenj. A Gospod ni bil v ognju. In za ognjem tiho, lahno šumljanje. Ko je Elija to slišal, si je zagrnil obraz s svojim plaščem, šel ven ter se ustopil ob vhodu v votlino. In glej, nagovoril ga je glas in ga vprašal: »Kaj delaš tu, Elija?« Odgovoril je: »Vneto sem gorel za Gospoda, Boga nad vojskami; kajti Izraelci so zapustili tvojo zavezo, razdrli tvoje oltarje in z mečem pomorili tvoje preroke. Jaz sam sem ostal, a tudi meni strežejo po življenju.« Gospod mu je odvrnil: »Pojdi, vrni se na svojo pot po puščavi v Damask! Ko prideš tja, mazili Hazaela za kralja nad Aramom! Namsijevega sina Jehuja mazili za kralja nad Izraelom in Safatovega sina Elizeja iz Abelmehule mazili za preroka namesto sebe! Kdor bo ubežal Hazaelovemu meču, ga bo umoril Jehu; in kdor bo ubežal Jehujevemu meču, ga bo umoril Elizej. Pustil pa bom v Izraelu sedem tisoč mož: vse, ki niso pripogibali kolena pred Baalom, in vse, katerih usta ga niso poljubljala.«

Elija je odšel od ondod in našel Safatovega sina Elizeja, ko je oral. Pred seboj je imel dvanajst jarmov volov in bil sam pri dvanajstem. Elija je stopil k njemu in vrgel nanj svoj plašč. In popustil je vole, hitel za Elijem in rekel: »Prosim, naj se še poslovim od očeta in matere, potem pojdem za teboj!« Odgovoril mu je: »Pojdi, vrni se! Kaj sem ti storil?« Tedaj je odšel od njega zopet nazaj, vzel dva vola in ju zaklal. Z volovsko opremo je skuhal njuno meso in ga dal ljudem jesti. Nato je vstal, šel za Elijem in postal njegov služabnik.

 

SPEV (Prim. 2 Mojz 33, 22.20; Jan 1, 18)

Gospod je rekel Mojzesu: Ko pojde moje veličastvo mimo, te postavim v votlino skale in razprostrem svojo roko nadte, dokler ne odidem mimo. * Kajti noben človek me ne more videti in ostati živ.

Boga ni nikoli nihče videl, edinorojeni Sin, ki je v Očetovem naročju, je o njem povedal. * Kajti noben človek me ne more videti in ostati živ.

Sv. Ambrož (ok. 330-397), škof v Milanu, eden štirih velikih zahodnih cerkvenih očetov

 

Apostol Pavel uči, da so bili naši očetje vsi pod oblakom in so šli vsi skozi morje in so bili vsi v Mojzesa krščeni v oblaku in morju. Tudi Mojzes sam poje v pesmi: Pihnil si s svojim dihom in zagrnilo jih je morje. Pomisli, da je bil tisti prehod Hebrejcev že tedaj podoba svetega krsta, ko je Egipčan utonil, Hebrejec pa se je srečen rešil. Kaj drugega se vsak dan učimo v tej skrivnosti, kakor da se greh uničuje in zmota odpravlja, pobožnost in nedolžnost pa sta povsem ohranjeni?

Slišiš, da so bili naši očetje pod oblakom, in to pod dobrotnim oblakom, ki je ohladil požar strasti; dobrotnim oblakom, ker je zasenčil tiste, ki jih je obiskal Sveti Duh. Tako je prišel nad Devico Marijo in jo je moč Najvišjega obsenčila, da je rodila odrešenje človeškemu rodu. Tudi ta čudež je Mojzes naredil kot podobo. Če je bil Duh v podobi, mar ne bo v resničnosti? Sveto pismo ti namreč pravi, da je bila postava dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.

Mara je bila grenka voda, pa je Mojzes vrgel vanjo les in je postala sladka. Brez oznanila Gospodovega križa namreč voda prav nič ne koristi za prihodnje odrešenje, ko pa je bila posvečena z zveličavno skrivnostjo križa, je pripravljena za duhovno kopel in zveličavno pijačo. Kakor je Mojzes kot prerok v tisto vodo vrgel les, je tudi nad to vodo škof oznanil Gospodov križ in voda je postala sladka, da more posredovati milost.

Nikar torej ne verjemi samo telesnim očem: bolj se vidi to, kar je nevidno, kajti ono je minljivo, to pa je večno. Bolj se vidi, česar oči ne zaznajo, odkrije pa duša in duh.

Pouči naj te tudi prebrani odlomek iz knjige kraljev. Naaman je bil Sirec, bil je gobav in nihče ga ni mogel ozdraviti. Tedaj je rekla deklica, ki je bila za sužnjo, da je v Izraelu prerok, ki bi ga mogel ozdraviti njegovih gob. Piše, da je vzel s seboj zlata in srebra ter odšel k izraelskemu kralju. Ko je ta zvedel, zakaj je prišel k njemu, je pretrgal svoja oblačila in rekel, da ga hoče skušati, ko zahteva od njega nekaj, kar ni v kraljevi moči. Elizej pa je kralju sporočil, naj pošlje Sirca k njemu, pa bo zvedel, da je Bog v Izraelu. Ko je Naaman prišel, mu je Elizej naročil, naj se sedemkrat umije v reki Jordan. Tedaj je ta začel premišljevati, češ da ima boljšo vodo v svoji domovini, in čeprav se je že večkrat okopal v njej, ga ni očistila njegovih gob. Ob misli na to ni spolnil prerokovega naročila. Na prigovarjanje in prepričevanje svojih služabnikov pa se je le vdal in se okopal. Ko pa je bil takoj očiščen, je spoznal, da ni voda tista, ki očiščuje, ampak milost.

Oni je dvomil, preden je bil ozdravljen, ti pa si že ozdravljen, in zato ne smeš več dvomiti.

 

SPEV (Ps 77, 52.53; 1 Kor 10, 2)

Bog je izpeljal svoje ljudstvo kakor ovce, vodil jih je varno, da se niso bali. * Egipčane pa je pokrilo morje.

Vsi so bili v Mojzesa krščeni v oblaku in morju. * Egipčane pa je pokrilo morje.

Sklepna prošnja
Molimo. Usmiljeni Oče, z lučjo svoje resnice vodi vse, ki so zašli, nazaj na pravo pot. Pomagaj nam, ki se imenujemo kristjani, da bomo s svojim življenjem vredni tega imena.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Blagoslovil si, Gospod, svojo zemljo, odpustil krivdo svojemu ljudstvu.

2 Odpev Po tebi, o Bog, hrepeni moja duša ponoči, iščem te že navsezgodaj.

3 Odpev Razveseli nas, Gospod, s svojo dobroto.

Spev z odpevom

[D]

Opoldne 2 

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (5 Mz 15,7–8)
Če postane ubog kateri izmed tvojih bratov v kateremkoli tvojem kraju v tvoji deželi, ki ti jo dá Gospod, tvoj Bog, ne zakrkni svojega srca in ne zapiraj svoje roke pred njim. Rad mu odpiraj roko ter mu rad posodi, kolikor potrebuje tega, kar mu manjka.

– Siromakom izpolni želje, Gospod.
– Daj jim poguma in jih usliši.
 

Molimo. Dobri Bog, apostolu Petru si razodel svoj načrt odrešenja za vse ljudi. Naj ti bodo všeč naša dejanja in naj služijo tvoji ljubezni in odrešitveni volji.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.  

1 Odpev Gospod varuje svoje ljudstvo.

2 Odpev Ako ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo.

3 Odpev Gospod Jezus, napravil si nas za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu.