Brevir za 17. junij 2012

[D]

1 Odpev Vsak dan te hočem slaviti, Gospod, aleluja.

2 Odpev Tvoje kraljestvo, Gospod, je kraljestvo vseh časov, aleluja.

3 Odpev Zvest si svojim obljubam, Gospod, in dober v vseh svojih delih, aleluja.

PRVO BERILO:

 

Tiste dni je Jozue odpustil ljudstvo in Izraelovi sinovi so šli vsak v svojo dedino, da bi sprejeli deželo v last. In ljudstvo je služilo Gospodu, dokler je živel Jozue in dokler so živeli starešine, ki so Jozueta preživeli in še videli vsa velika Gospodova dela, ki jih je storil za Izraela.

Umrl pa je Nunov sin Jozue, Gospodov služabnik, ko je bil star sto deset let. Pokopali so ga na ozemlju njegove dedine v Timnat-Serah na Efraimskem pogorju, severno od gore Gaasa. A tudi ves ta rod se je bil pridružil svojim očetom in za njim je nastopil drug rod, ki ni poznal Gospoda, ne njegovih del, ki jih je storil za Izraela.

Tedaj so Izraelovi sinovi delali, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh, in so služili Baalom. Zapustili so Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je izpeljal iz egiptovske dežele, ter hodili za drugimi bogovi, za bogovi ljudstev, ki so bivala okoli njih, in jih molili. Tako so razdražili Gospoda. Ko so torej zapustili Gospoda in služili Baalu in Astartam, se je vnela Gospodova jeza zoper Izraela, in dal jih je v roke roparjem, ki so jih oropali in jih izročili v roke njihovih sovražnikov okoli njih, tako da se niso mogli več ustavljati svojim sovražnikom. Kadarkoli so šli v boj, je bila Gospodova roka vsakokrat zoper nje v nesrečo, kakor je Gospod napovedal in kakor jim je Gospod prisegel. Bili so v hudi stiski.

Tedaj je Gospod obujal sodnike, ki so jih reševali iz rok njihovih roparjev. A tudi svojih sodnikov niso poslušali, ampak so nečistovali s tujimi bogovi in jih molili. Hitro so krenili s pota, po katerem so hodili njihovi očetje, ki so bili pokorni Gospodovim zapovedim; niso tako storili. Kadar jim je torej Gospod obudil sodnike, je bil Gospod s sodnikom ter jih reševal iz rok njih sovražnikov vse dni, dokler je živel sodnik. Kajti Gospodu se je milo storilo zaradi njih stokanja pred njih zatiralci in mučitelji. Ko pa je sodnik umrl, so spet huje delali ko njih očetje ter hodili za tujimi bogovi, jim služili in jih molili. Niso opustili svojega početja in svojega napačnega pota.

Vnela se je torej Gospodova jeza zoper Izraela in je rekel: »Ker je ta narod prekršil mojo zavezo, ki sem jo zapovedal njih očetom, in ni poslušal mojega glasu, tudi jaz ne bom več pregnal izpred njih obličja nikogar izmed narodov, ki jih je pustil Jozue, ko je umrl. Preskusiti hočem z njimi Izraela, ali se bodo držali Gospodovega pota in hodili po njem, kakor so se držali njih očetje, ali ne.« Zato je Gospod pustil te narode, ne da bi jih takoj pregnal, in jih ni dal Jozuetu v roke.

To pa so narodi, ki jih je Gospod pustil, da bi preskusil po njih Izraela v vsem, kar jim še ni bilo znano glede vojskovanja v Kanaanu, da bi se rodovi Izraelovih sinov naučili vojskovanja, česar prej niso poznali: Pet knezov Filistejcev in vsi Kanaanci in Sidonci in Hevejci, ki so prebivali na libanonskem gorovju od gore Baal-Hermona do tja, kjer se gre v Emat. Služili so za to, da bi po njih preskusil Izraela, da bi spoznal, ali bodo pokorni Gospodovim zapovedim, ki jih je po Mojzesu dal njih očetom.

 

SPEV (Ps 105, 40.41.44; Sod 2,16)

Gospod se je razsrdil nad svojim ljudstvom, prepustil ga je tujim narodom. * Toda kadarkoli je slišal njegovo molitev, se je ozrl na njegovo stisko.

Tedaj je Gospod obujal sodnike, ki so reševali njegovo ljudstvo iz nevarnosti. * Toda kadarkoli je slišal njegovo molitev, se je ozrl na njegovo stisko.

Sv. Ciprijan (ok. 200-258), konvertit, škof v Kartagini v Severni Afriki, buditelj v času preganjanj in razkolov, mučenec

 

Če molimo, govorimo in prosimo umerjeno, mirno hkrati in spoštljivo. Pomislimo, da stojimo pred božjim obličjem. Božjim očem mora biti všeč, kako se vedemo in kako govorimo. Kajti kakor objestnež na ves glas kriči, tako spoštljivemu prosilcu pristoji skromno prositi in moliti. Saj nam je Gospod v svojem nauku zapovedal, na skrivnem moliti, na samem, na tihem, celo v sobah, ker to veri bolj pristoji; vedimo, da je Bog povsod pričujoč, da vse sliši in vidi in z vsem svojim veličastvom prodre tudi na oddaljene in skrite kraje, kakor je pisano: Jaz sem Gospod v bližini in ne Bog v daljavi. Se bo li kdo na skriven kraj skril, pa ga jaz ne bom videl? Mar ne napolnjujem neba in zemlje? In zopet: Na vsakem kraju gledajo Gospodove oči na dobre in na hudobne.

In kadar se snidemo z brati in z božjim duhovnikom obhajamo sveto daritev, se ovedajmo spoštljivosti in reda, ne brbljajmo tjavdan svojih prošenj z zmedenimi besedami in svoje želje, ki jo Bogu skromno priporočamo, ne razlagajmo s hrupno gostobesednostjo, kajti Bog posluša ne besede, marveč srce. Tudi ni treba šele z vriščem opominjati njega, ki vidi človeške misli, kakor Gospod zatrjuje: »Zakaj v srcu hudo mislite? In drugje: In spoznale bodo vse cerkve, da sem jaz tisti, ki preiskuje obisti in srca.

To zapoved je skrbno spolnila Ana v prvi Samuelovi knjigi, predpodoba Cerkve. Prosila je Gospoda ne s kričavo prošnjo, marveč molče in skromno, na tihem v svojem srcu. Govorila je s skrivno prošnjo, toda z očitno vero; govorila je ne z glasom, marveč s srcem, vedoč, da Bog tako sliši; in zares je dosegla, kar je prosila, ker je verno prosila. Sveto pismo pripoveduje in pravi: Govorila je v svojem srcu in njene ustnice so se gibale, glas pa se ni slišal. In Bog jo je uslišal. Tudi v psalmih beremo: Govorite v svojih srcih in na svojih ležiščih obžalujte. Isto nam Sveti Duh tudi po Jeremiju navdihuje in nas uči: V svojem srcu pa moraš moliti Boga.

Kdor pa moli, preljubi bratje, tudi ne prezri, kako je cestninar v templju poleg farizeja molil. Ni drzno povzdigoval oči, ni prevzetno stegoval rok, marveč se je trkal na prsi in prosil pomoči božjega usmiljenja, priznavajoč grehe v srcu skrite. Medtem ko je bil farizej sam s seboj zadovoljen, je ta, ki je tako molil, bolj zaslužil opravičenje, ker upanja na zveličanje ni stavil na zaupanje v svojo nedolžnost, saj nihče ni nedolžen - marveč je svoje grehe priznavajoč ponižno molil. In on, ki ponižnim odpušča, je molitev uslišal.

 

Premislimo, kakšni moramo biti pred Bogom in pred angeli! * Moliti moramo tako, da bo čutilo srce, kar usta govore.

Ne bomo uslišani zaradi mnogih besed, ampak, če imamo čisto vest in skesano srce. * Moliti moramo tako, da bo čutilo srce, kar usta govore.

 

[L]

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, ti si naše upanje in moč. V svoji nebogljenosti ne moremo brez tebe ničesar storiti. Pomagaj nam s svojo milostjo, da bomo vedno spolnjevali tvoje zapovedi in z veseljem delali, kar ti je všeč.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

1 Odpev Čudovit si, Gospod, v nebeških višavah, aleluja.

2 Odpev Hvale vreden si, Gospod, in poveličevan na veke, aleluja.

3 Odpev Hvalite Gospoda, nebesa, aleluja.

Spev z odpevom

[L]

Odpev k Hvaljen Božje kraljestvo je kakor seme, ki ga je človek vrgel v zemljo; sam spi ponoči in bedi podnevi, seme pa poganja in raste.

[D]

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, ti si naše upanje in moč. V svoji nebogljenosti ne moremo brez tebe ničesar storiti. Pomagaj nam s svojo milostjo, da bomo vedno spolnjevali tvoje zapovedi in z veseljem delali, kar ti je všeč.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

[D]

Opoldne 1 

Vladar mogočni, pravi Bog,

v modrosti vodiš časov tek,

s svetlobo jutro razsvetliš

in poldan s soncem razžariš.

 

Pogási ogenj razprtij,

vročine kvarne reši nas,

telesno zdravje okrepčaj

in srcem daj resnični mir.

 

Predobri Oče, usliši nas,

in ti, njegov edini Sin,

in Sveti Duh, naš Tolažnik,

en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen.

Opoldne

Kratko berilo  (Rim 8,22–23)
Vemo, da doslej vse stvarstvo skupno zdihuje in trpi v porodnih bolečinah. Pa ne le ono, ampak tudi mi, ki imamo prvine Duha; tudi mi sami pri sebi zdihujemo, ko čakamo posinovljenja, odrešenja svojega telesa.

– Z dušo in telesom naj hvalim Gospoda.
– Moje življenje rešuje smrti.
 

1 Odpev Gospod Bog govori mojemu Gospodu: Sédi na mojo desnico, aleluja.

2 Odpev Čudovita in nepozabna so dela usmiljenega Boga, aleluja.

3 Odpev Zakraljeval je naš Gospod, Bog vsemogočni, aleluja.

[L]

Odpev k Moja duša Božje kraljestvo je kakor gorčično zrno, ki vzklije in zraste v drevo, da morejo ptice prebivati v njegovi senci.

Odpev k Moja duša Božje kraljestvo je kakor gorčično zrno, ki vzklije in zraste v drevo, da morejo ptice prebivati v njegovi senci.

[D]

[L]

Sklepna prošnja
O Bog, ti si naše upanje in moč. V svoji nebogljenosti ne moremo brez tebe ničesar storiti. Pomagaj nam s svojo milostjo, da bomo vedno spolnjevali tvoje zapovedi in z veseljem delali, kar ti je všeč.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.