HOZANA.si: Brevir

«   »

17. 5. 2019, Petek 4. velikonočnega tedna

Povabilo
Bogoslužno branje
Hvalnice
Dnevna molitvena ura
Večernice
Sklepna molitvena ura

Povabilo

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

Ps 94 Spodbuda k češčenju Boga


Pridite, prepevajmo Gospodu, *

vzklikajmo Bogu, svojemu zveličarju.

Stopimo mu naproti s hvalnim petjem, *

z veselimi spevi ga hvalimo.

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

Gospod je Bog, edini in najvišji, *

veliki vladar nad vsemi vladarji.

V njegovi roki so globine zemlje, *

višine gorá so njegove.

Njegovo je morje, on ga je naredil, *

njegova je zemlja, on jo je ustvaril.

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

Pridite, poklonimo se Gospodu, *

v ponižnosti molimo njega, ki nas je ustvaril.

On je naš Bog, mi njegovo ljudstvo, *

on nas živi in vodi kot svoje ovce.

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

O da bi danes poslušali njegove besede: *

»Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi.

Tam so me vaši očetje skušali in izzivali, *

čeprav so videli moja dela.

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

Štirideset let sem jih prenašal, *

to nezvesto ljudstvo, ki se ne drži mojih potov.

Potem sem v svoji nevolji prisegel: *

Ne bodo videli obljubljene dežele.«

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu *

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Odpev Gospod je res vstal, aleluja.

⇑ Vrh

Bogoslužno branje

Psalmi so od petka IV. tedna

Lastno

vrstica po psalmih, 1. berilo, spev po 1. berilu, 2. berilo, spev po 2. berilu, sklepna prošnja

[D]

Ob delavnikih po velikonočni osmini

Vesêli, sinje se nebo,
raduj se zdaj vesoljni svet:
naš križani Gospod je vstal
in s smrtjo nam življenje dal.

 

Začel se milosti je čas,
zdaj dnevi so zveličanja,
umila svet je Božja kri,
temá se okrog nas gubi.

 

Zaupanje nas radostí,
da bomo vstali tudi mi,
po veri pričakujemo
življenje večno, blaženo.

 

Skrivnost velika te noči
je vir bodočih srečnih dni,
prejeli mnogo smo darov,
naj bo nam milost v blagoslov.

 

Veselje vélike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti,
naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

1 Odpev Naši očetje so nam pripovedovali o Gospodovi moči in njegovih čudovitih delih, aleluja.

Ps 77,1–39  Gospodova dobrota in nezvestoba njegovega ljudstva

To se je zgodilo kot podoba in je bilo zapisano v svarilo nam (1 Kor 10,11).

I

Poslušaj moj nauk, moje ljudstvo, *

pazite, kaj vam bom povedal.

Odprl bom svoja usta in govoril v prilikah, *

razodel bom skrivnosti starodavne dobe. —

 

Kar smo slišali in se naučili, *

ne bomo prikrivali svojim otrokom,

kar so nam naši očetje izročili, *

bomo pripovedovali prihodnjim rodovom,

o Gospodovih slavnih delih in o njegovi moči, *

o čudežih, ki jih je storil. —

 

Svojemu ljudstvu je zapovedal, *

naj izročijo sinovom, kar je naročil očetom,

naj zvedo tudi prihodnji rodovi, *

njihovi potomci naj povedo svojim otrokom,

naj v Boga zaupajo in Gospodovih del ne pozabljajo, *

marveč spolnjujejo njegove zapovedi.

Naj ne postanejo kakor njihovi očetje *

uporno in trmasto ljudstvo,

ljudstvo s hudobnim srcem *

in nezvesti svojemu Bogu. —

 

Celo posebej od Boga poklicani *

so svojega Gospoda izdali v boju.

Niso se držali Božje zaveze, *

niso hoteli živeti po njegovi postavi.

Pozabili so na njegovo dobroto, *

na znamenja, ki jim jih je pokazal.

Pred njih očeti je delal čudeže *

v deželi Nila, v Spodnjem Egiptu. —

 

Razdelil je Rdeče morje in jih čez povedel, *

postavil je vode kakor zidove.

Vodil jih je podnevi z oblakom *

in vso noč z ognjeno svetlobo.

Razklal je skalo v puščavi *

in jim dal vode v obilju.

Izvabil je iz pečine potoke, *

voda je tekla kot reka. —

1 Odpev Naši očetje so nam pripovedovali o Gospodovi moči in njegovih čudovitih delih, aleluja.
2 Odpev Izraelovi sinovi so jedli mano in pili iz duhovne skale, ki jih je spremljala, aleluja.

II

Še naprej so zoper Boga grešili *

in v pustinji žalili Najvišjega.

Boga so skušali v svojih srcih, *

ko so terjali jed po svoji poželjivosti.

Zoper Boga so govorili: *

»Mar nam more Bog pogrniti mizo v puščavi?

Res, udaril je skalo in vode so pritekle, *

ali pa bo mogel dati kruha in mesa svojemu ljudstvu?«

Ko je to slišal, se je Gospod razsrdil *

in njegova jeza je vzkipela zoper Božje ljudstvo.

Kajti niso verovali v Gospoda, *

v njegovo pomoč niso zaupali. —

 

Kljub temu je zapovedal oblakom na nebu, *

odprl je nebeška vrata.

Padala je mana za hrano, *

kruh iz nebes jim je podelil.

Angelski kruh je jedel človek, *

vsi so se nasitili s hrano, od Boga poslano.

Zbudil je vzhodnik na nebu, *

s svojo močjo je dvignil južni veter.

Priletelo je toliko ptic, kolikor je peska ob morju, *

mesa so dobili v izobilju.

Padale so v njihov tabor, *

okoli njihovih šotorov.

Jedli so in se zelo nasitili, *

izpolnil jim je njih poželenje. —

 

Vendar še niso odnehali v svoji nenasitnosti, *

zato je zoper nje vzkipela Božja jeza.

Meso je bilo še v njihovih ustih, *

ko jim je kuga pomorila veljake in mladino. —

2 Odpev Izraelovi sinovi so jedli mano in pili iz duhovne skale, ki jih je spremljala, aleluja.
3 Odpev Spomnili so se, da je Bog njihov varuh in rešitelj, aleluja.

III

Kljub vsem čudežem Izraelci niso verovali, *

ampak so dalje grešili.

Zato je Bog hitro naredil konec njihovemu življenju, *

kaznoval jih je z naglo smrtjo.

Ko jim je šlo za življenje, so ga iskali *

in se k njemu vračali skesani.

Spomnili so se, da je Bog njihov varuh, *

Bog najvišji, njihov rešitelj.

Toda varali so ga s svojimi usti, *

lagali mu s svojim jezikom.

Niso bili odkritosrčni do njega, *

njegovi zavezi niso ostali zvesti. —

 

Bog pa je usmiljen, odpušča krivdo *

in ne uniči grešnikov.

Nenehno zadržuje svojo jezo *

in vsega svojega srda ne izlije.

Spominja se: iz mesa je človek, *

kakor dih je, ki odhaja in se ne vrača. —

3 Odpev Spomnili so se, da je Bog njihov varuh in rešitelj, aleluja.

[L]

- Ob tvojem vstajenju, Kristus, aleluja,

- se veselita nebo in zemlja, aleluja.

PRVO BERILO

Iz knjige Razodetja (17,1-18)

Velika hotnica

Jaz, Janez, sem videl: Prišel je eden izmed sedmih angelov, ki so imeli sedmero čaš, in je spregovoril z menoj: »Pridi, pokazal ti bom obsodbo velike hotnice, ki sedi na mnogih vodah, ki so z njo nečistovali zemeljski kralji in so se z vinom njenega nečistovanja upijanili prebivalci na zemlji.«

In odnesel me je v duhu v puščavo. In videl sem žensko, sedečo na zveri, ki je bila rdeča kot škrlat, polna bogokletnih imen in je imela sedem glav in deset rogov. In ženska je bila oblečena v bager in škrlat ter okrašena z zlatom, dragimi kamni in biseri; imela je v roki zlato čašo, polno gnusob in nečednosti svojega nečistovanja; in na njenem čelu je bilo zapisano ime, skrivnost: »Veliki Babilon, mati nečistnic in gnusob na zemlji.« In videl sem žensko, pijano od krvi svetih in od krvi pričevalcev Jezusovih. In silno sem se začudil, ko sem jo videl.

Angel pa mi je rekel: »Zakaj si se začudil? Jaz ti povem skrivnost te ženske in zveri, ki jo nosi in ki ima sedem glav in deset rogov. Zver, ki si jo videl, je bila in je ni, a bo prišla iz brezna in pojde v pogubo. In začudili se bodo prebivalci na zemlji, katerih ime ni zapisano v knjigi življenja od začetka sveta, ko bodo videli, da je zver bila, da je ni in da pride.

Tukaj je razum z modrostjo. Sedmero glav je sedem gričev, na katerih ženska sedi, in je sedem kraljev. Pet jih je padlo, eden je, zadnji še ni prišel; in ko pride, bo smel malo časa ostati. Zver pa, ki je bila in je ni, je sam osmi in je od sedmerih in gre v pogubo. In desetero rogov, ki si jih videl, je deset kraljev, ki še niso prejeli kraljestva, toda oblast kot kralji bodo prejeli za eno uro z zverjo. Ti imajo eno misel in bodo svojo moč in oblast dali zveri. Ti se bodo vojskovali z Jagnjetom, Jagnje jih bo premagalo, ker je Gospod gospodov in Kralj kraljev, in z njim tisti, ki so poklicani in izvoljeni ter zvesti.«

In rekel mi je: »Vode, ki si jih videl, kjer sedi hotnica, so ljudstva in množice in narodi in jeziki. In desetero rogov, ki si jih videl, in zver, ti bodo hotnico sovražili ter jo osamili in slekli; in jedli bodo njeno meso ter njo samo v ognju sežgali. Kajti Bog je dal v njih srca, da izvrše njegov namen ter napravijo enodušen sklep in dado svoje kraljestvo zveri, dokler se ne spolnijo božje besede. In ženska, ki si jo videl, je veliko mesto, ki kraljuje nad kralji zemlje.«

SPEV (Raz 17, 14; 6, 2)

Kralji zemlje se bodo vojskovali z Jagnjetom in Jagnje jih bo premagalo. * Ker je Gospod gospodov in Kralj kraljev, aleluja.

Dan mu je bil venec in šel je kot zmagovalec in da zmaga. * Ker je Gospod gospodov in Kralj kraljev, aleluja.

DRUGO BERILO

Sv. Klemen Rimski (tretji naslednik sv. Petra v Rimu od 88-101) znan po pismu Cerkvi v Korintu, mučenec

Iz pisma Korinčanom sv. Klemena I., papeža (36. pogl., 1-2)

Steza je veliko, pot pa je ena

To je pot, predragi, na kateri najdemo svoje zveličanje, Jezusa Kristusa, velikega duhovnika naših darov, zaščitnika in pomočnika naši slabosti.

Po njem upiramo oči v nebesne višave; po njem gledamo v zrcalu njegovo čisto in vzvišeno obličje; po njem so se nam odprle oči srca; po njem naš slabi in otemneli razum raste v luč; po njem je hotel Gospod, da okusimo nesmrtno spoznanje, ker je odsvit njegovega veličastva in je toliko večji od angelov, kolikor odličnejše ime je dobil.

Bojujmo se torej, bratje, z vso vztrajnostjo pod zastavo njegovih svetih zapovedi.

Poglejmo vojake naših poveljnikov, kako redno, kako vdano, kako pokorno izvršujejo povelja! Niso vsi generali, polkovniki, stotniki, poročniki in tako dalje, a vsak izvršuje na svojem mestu, kar ukazujejo kralj in poveljniki. Veliki ne morejo biti brez malih in mali ne brez velikih; mešani so vsi in v tem je korist.

Vzemimo svoje telo! Glava brez nog ni nič, tako tudi noge brez glave ne; toda najmanjši deli našega telesa so potrebni in koristni celemu telesu; vsi delajo složno in se pokoravajo enemu vodstvu, da se ohrani vse telo.

Naj se torej ohrani vse naše telo v Kristusu Jezusu in vsak naj bo podrejen svojemu bližnjemu, kakor je postavljen po milosti, ki jo ima.

Močni naj ščiti slabega, slabi naj spoštuje močnega; bogati naj podpira ubogega, ubogi naj se zahvaljuje Bogu, da mu je dal človeka, ki izpolni njegovo pomanjkanje; modri naj ne kaže modrosti v besedah, ampak v dobrih delih; ponižni naj ne govori sam pohvalno o sebi, ampak naj pusti, da govori pohvalno o njem drug; čisti po telesu naj se ne baha, ko ve, da je Bog, ki mu daje zdržnost.

Pomislimo torej, bratje, iz kakšne snovi smo narejeni, kdo in kakšni smo bili, ko smo prišli na svet, iz kakšnega groba in kakšne teme nas je pripeljal naš Oblikovalec in Stvarnik na svoj svet, ko nam je pripravil svoje dobrote, preden smo se rodili.

Ker imamo torej to vse od njega, se moramo tudi za vse zahvaljevati njemu, kateremu čast na veke vekov. Amen.

SPEV (Kol 1, 18, 2, 12 b. 9-10. 12 a)

On je glava telesu, Cerkvi; on je začetek, prvorojenec vstalih od mrtvih. * V njem ste bili tudi obujeni po veri v delovanje Boga, ki ga je obudil od mrtvih, aleluja.

V njem prebiva vsa polnost božanstva telesno in vi ste postali deležni te polnosti v njem, ko ste bili z njim v krstu pokopani. * V njem ste bili tudi obujeni po veri v delovanje Boga, ki ga je obudil od mrtvih, aleluja.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, odrešil si nas s krvjo svojega Sina in nam podelil rešenje in pravo svobodo. Naj na zemlji v tebi črpamo moč za življenje, da bomo po smrti v tebi uživali večno srečo. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Hvalnice

Psalmi so od petka IV. tedna

Lastno

berilo, spev z odpevom, odpev k Hvaljen, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Ob delavnikih po velikonočni osmini

Veseli zbor odrešenih
naj poje sveto hvalnico,
naj se vstajenja veseli,
praznuje z vso ga zbranostjo.

 

Zveličar naš kot silni lev
premagal zmaja je pekla.
Zdaj vstaja, dviga jasni glas,
budi z njim nje, ki v grobu spe.

 

Zdaj v zmagoslavju ves žari,
njegovo zmago vse slavi,
nebo in zemlja združena
sta srečen dom za vse ljudi.

 

Veselje vélike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti,
naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

1 Vel. noč. Kristus se je dal za nas Bogu v daritev in krvavo žrtev, aleluja.

Ps 50   Usmili se me, Bog

Prenavljajte se po duhu svojega mišljenja in si oblecite novega človeka (Ef 4,2324).

 

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti, *

v svojem velikem usmiljenju izbriši mojo pregreho.

Popolnoma izmij mojo krivdo, *

mojega greha me očisti. —

 

Svojo pregreho priznavam, *

moj greh mi je živo v spominu.

Grešil sem zoper tebe samega, *

kar je zlo v tvojih očeh, sem storil.

Naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah, *

tudi mene sodi v svoji pravičnosti. —

 

Glej, človek podeduje krivdo že ob rojstvu, *

z grehom je omadeževan že od začetka.

Vem, da ljubiš odkritosrčnost, *

ko sem sam pred teboj, me učiš modrosti. —

 

Odpusti mi grehe, da bom očiščen, *

bolj kot sneg bom bel, ko me umiješ.

Naj spet občutim radost in veselje, *

moje potrto srce naj se vzraduje. —

 

Ne glej na moje grehe, *

vso mojo krivdo izbriši.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari, *

duha stanovitnosti v meni obnovi. —

 

Ne zavrzi me izpred svojega obličja, *

svojega svetega duha mi ne odvzemi.

Naj se spet veselim, da sem rešen, *

duha požrtvovalnosti v meni utrdi. —

 

Grešnikom bom kazal tvoja pota, *

izgubljeni se bodo vrnili k tebi.

Reši me krivde mojega greha, moj Bog in moj zveličar; *

moj jezik naj glasno opeva tvojo pravičnost. —

 

Gospod, odpri moje ustnice, *

da bom oznanjal tvojo hvalo.

Nad zunanjimi daritvami nimaš veselja, *

klavnih in žgalnih daritev ne maraš.

Skesan duh, o Bog, naj bo moja daritev, *

skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.  —

 

Gospod, usmili se grešnika kakor nekdaj Siona; *

kar je greh porušil, pozidaj kot svoje sveto mesto.

Tedaj ti bomo spet opravljali prave daritve *

in na tvoj oltar bomo prinašali žrtve. —

1 Vel. noč. Kristus se je dal za nas Bogu v daritev in krvavo žrtev, aleluja.
2 Vel. noč. Jeruzalem, Božje mesto, bleščal se boš v sijajni luči, aleluja.

Tob 13,10–15,17–19  Zahvala za osvoboditev ljudstva

Pokazal mi je sveto mesto Jeruzalem …, ki je imelo Božjo veličastnost (Raz 21,10–11).

 

Hvalite Gospoda, vsi njegovi izvoljeni, *

obhajajte svete dneve in ga slavite.

Jeruzalem, Božje mesto, *

za tvoja dela zahteva Gospod pokoro. —

 

Hvali Boga, večnega Gospoda, s svojimi dobrimi deli, *

da spet postavi svoje svetišče v tebi.

Nazaj bo poklical vse tvoje pregnance, *

da se boš veselil vse večne čase. —

 

Bleščal se boš v sijajni luči, *

klanjale se ti bodo vse pokrajine zemlje.

Narodi bodo od daleč prihajali k tebi, *

prinašali darila in v tebi molili Gospoda.

Tvojo deželo bodo imeli za sveto, *

tvoje veliko ime bodo slavili v tebi.

Veselil se boš svojih potomcev, *

blagoslovljeni se bodo zbirali pri Gospodu. —

 

Blagor vsem, ki te ljubijo, *

ki se tvojega miru veselijo.

Hvali, moja duša, Gospoda, ker bo osvobodil Jeruzalem, *

rešil svoje ljudstvo iz vsake njegove stiske. —

2 Vel. noč. Jeruzalem, Božje mesto, bleščal se boš v sijajni luči, aleluja.
3 Vel. noč. Videl sem novi Jeruzalem priti z neba, aleluja.

Ps 147 Jeruzalem znova pozidan

Pridi, pokažem ti nevesto, Jagnjetovo zaročenko (Raz 21,9).

 

Hvali Gospoda, Jeruzalem, *

hvali svojega Boga, o Sion. —

 

Utrdil je zapahe pri tvojih vratih, *

blagoslovil tvoje otroke v tebi.

Tvoji deželi daje živeti v miru, *

hrani te z najboljšo pšenico.

Na zemljo pošilja svojo besedo, *

njegovo oznanilo se hitro širi. —

 

Snežno odejo razgrinja kot volno, *

kakor pepel potresa slano.

Točo siplje kot drobtine kruha, *

kaj more obstati pred njegovim mrazom?

Na njegovo besedo pa se vse raztaja, *

veter zaveje in stečejo vode. —

 

Svojemu ljudstvu je oznanil svojo besedo, *

zakone in zapovedi svojim izvoljenim.

Tako ni storil nobenemu narodu, *

ni jim razodel svoje postave. —

3 Vel. noč. Videl sem novi Jeruzalem priti z neba, aleluja.

[L]

Kratko berilo (Apd 13,34–35)
Bog je obudil Kristusa od mrtvih tako, da se več ne povrne v trohnjenje. Zakaj tako je izrekel: Zvesto bom spolnil obljube, ki so bile dane Davidu. Zato tudi drugje pravi: Svojemu Svetemu ne boš dal gledati trohnobe.

Spev z odpevom

Vstal je in pustil grob prazen, aleluja, aleluja.
Vstal je in pustil grob prazen, aleluja, aleluja.

On, ki je bil križan za nas, aleluja, aleluja.
Vstal je in pustil grob prazen, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Vstal je in pustil grob prazen, aleluja, aleluja.

Odpev k Hvaljen Odhajam, da vam pripravim prostor, in zopet bom prišel in vas vzamem k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz, aleluja.

Hvaljen (Lk 1,68–79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

 

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Hvaljen Odhajam, da vam pripravim prostor, in zopet bom prišel in vas vzamem k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz, aleluja.
Prošnje

Bog Oče, Kristusa si obudil po Svetem Duhu in tudi naša umrljiva telesa boš oživil, zato te prosimo:

Oživi nas s svojim Svetim Duhom.

Sveti Oče, sprejel si popolno daritev svojega Sina, ko si ga obudil od mrtvih,

– sprejmi danes našo daritev in nas pripelji v večno veselje.

Oživi nas s svojim Svetim Duhom.

Dobrotno spremljaj danes naše delo,

– da bo v tvojo slavo in vsem v posvečenje.

Oživi nas s svojim Svetim Duhom.

Naj se danes ne ukvarjamo s praznimi opravili, ampak s koristnimi za vse ljudi

– in tako pridemo v večno domovino.

Oživi nas s svojim Svetim Duhom.

Odpri nam oči in srce za potrebe bratov,

– da se bomo med seboj ljubili in drug drugemu služili.

Oživi nas s svojim Svetim Duhom.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, odrešil si nas s krvjo svojega Sina in nam podelil rešenje in pravo svobodo. Naj na zemlji v tebi črpamo moč za življenje, da bomo po smrti v tebi uživali večno srečo. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Dnevna molitvena ura

Psalmi so od petka IV. tedna

Lastno

berilo, sklepna prošnja

Opoldne

[D]

Pesem opoldne 

Zberimo se v molitvi zdaj,
naj sveti spev se oglasi,
Najvišjemu prepevajmo,
slavimo s pesmijo Boga.

 

To uro zloba je ljudi
poslala v smrt Nedolžnega.
Sodnika večnega, Boga,
po krivem obsodila je.

 

O koliko hvaležnosti
dolgujemo vsi Jezusu,
v skušnjavah on je naša moč,
od nas odvrne vsako zlo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Ps 118,161–168  (XXI)  Hvala Božji postavi

 

Mogočni me preganjajo brez vzroka, *

moje srce pa spoštuje tvoje besede.

Veselim se tega, kar si povedal, *

kakor lovec obilnega plena. —

 

Sovražim laž in se mi gnusi, *

a tvojo postavo ljubim.

Sedemkrat na dan ti opravljam molitve, *

ker si pravičen v svojih sodbah. —

 

Velik mir uživa vsak, ki ljubi tvojo postavo, *

nič mu ni v spotiko.

Čakam, Gospod, da mi prideš pomagat, *

in tvoje zapovedi spolnjujem. —

 

Skrbno se ravnam po tvojih zakonih *

in jih silno ljubim.

Spolnjujem tvoje zapovedi in nauke, *

ti vidiš vse moje življenje. —

Ps 132 Blagor bratske sloge

Ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga (1 Jn 4,7).

 

Glej, kako je dobro in prijetno, *

če bratje živijo skupaj.

Prijetno je kot vonjava dragocenega olja, *

s katerim je Mojzes mazilil Arona.

To je kakor obilna rosa, *

ki pada na sionske višave.

Gospod blagoslavlja le tam, kjer je sloga, *

tam daje življenje na veke. —

Ps 139,1–9,13–14  Bog je moje pribežališče

Sin človekov bo izdan v roke grešnikom (Mt 26,45).

 

Reši me, Gospod, hudobnega človeka, *

nasilnih ljudi me varuj.

Reši me vseh, ki v srcu snujejo hudobijo *

ter ves dan povzročajo prepire.

Kakor kača brusijo svoje jezike, *

gadji strup skrivajo v svojih ustih. —

 

Brani me pred krivičnim človekom, *

nasilnih ljudi me varuj.

Ko hodim, mi hočejo noge spodnesti, *

prevzetni mi skrivaj nastavljajo zanko.

Vrvi razpenjajo kot mrežo, *

pastí mi postavljajo ob poti. —

 

Ti si moj Bog, govorim Gospodu, *

Gospod, poslušaj mojo prošnjo.

Gospod, moj Bog, moj mogočni rešitelj, *

ti mi ščitiš glavo ob dnevu boja.

Ne daj, da se zgodi, kar si želi hudobni, *

nikar ne izpolni njegovih naklepov. —

 

Vem, Gospod, da boš pravičen siromaku *

in ubogemu priboril pravico.

Samo pravični bodo tebe slavili, *

samo pošteni prebivali pred tvojim obličjem. —

Odpev dopoldne, opoldne in popoldne pred psalmi vedno samo enkrat: Aleluja, aleluja, aleluja.

Opoldne

Kratko berilo (Gal 3,27–28)
Kateri ste bili v Kristusa krščeni, ste Kristusa oblekli. Ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne svobodnega; ni več moškega in ženske; kajti vsi vi ste eno v Kristusu Jezusu.

– Razveselili so se učenci, aleluja,
– ko so videli Gospoda, aleluja.

Sklepna prošnja
Molimo. Vsemogočni Bog, odrešil si nas s krvjo svojega Sina in nam podelil rešenje in pravo svobodo. Naj na zemlji v tebi črpamo moč za življenje, da bomo po smrti v tebi uživali večno srečo. Po Kristusu, našem Gospodu.

⇑ Vrh

Večernice

Psalmi so od petka IV. tedna

Lastno

berilo, spev z odpevom, odpev k Moja duša, prošnje, sklepna prošnja

[D]

Ob delavnikih po velikonočni osmini

O večni Kralj in naš Gospod,
Očetov Sin in pravi Bog,
za nas prišel si iz nebes,
da rešil bi človeški rod.

 

Ti sam edinstvena si vez
od grešne zemlje do nebes,
pri krstu vse nas prerodiš,
ko greh izvirni odpustiš.

 

Sprejel si nase težki križ,
za krivdo našo zadostil,
prelil si svojo drago kri
in z njo odkupil vse ljudi.

 

Iz groba vstal si temnega
in z Božjo slavo se obdal,
s tem daješ trdno upanje,
da boš obudil tudi nas.

 

Veselje vélike noči
nam vedno bodi, Jezus, ti,
naj prerojeni z milostjo
s teboj se v slavi združimo.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,
od mrtvih vstal si in živiš,
Očetu, Duhu Svetemu,
enako zdaj in vekomaj. Amen.

1 Vel. noč. Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, aleluja.

Ps 144 Hvalnica Božjemu veličastvu

Pravičen si, Gospod, ki si in si bil (Raz 16,5).

I

Moj Bog in moj kralj, hočem te poveličevati, *

slaviti tvoje ime na vekov veke.

Vsak dan ti hočem prepevati hvalo, *

slaviti tvoje ime na vekov veke. —

 

Velik si, Gospod, in nad vse hvale vreden, *

tvoja veličina se ne da izmeriti.

Rod za rodom hvali tvoja dela *

in oznanja tvojo vsemogočnost. —

 

Govorijo o sijajni slavi tvojega veličastva *

in razglašajo tvoja čudovita dela.

Poročajo o tvojih mogočnih delih, *

pripovedujejo o tvojem dostojanstvu.

Na vso moč razglašajo tvoje velike dobrote *

in se radujejo tvoje pravičnosti. —

 

Blag si, Gospod, in usmiljen, *

potrpežljiv in velik v ljubezni.

Dober si vsemu svojemu stvarstvu, *

do vseh stvari usmiljen. —

 

Naj te slavijo, Gospod, vsa tvoja dela, *

tvoji zvesti naj te hvalijo.

Naj pripovedujejo o slavi tvojega kraljestva, *

naj govorijo o tvoji vsemogočnosti.

Naj oznanjajo tvojo moč vsemu človeštvu *

in slavo tvojega sijajnega kraljestva.

Tvoje kraljestvo je za večne čase, *

tvoje gospostvo je za vse rodove. —

1 Vel. noč. Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, aleluja.
2 Vel. noč. Kralju vekov, neminljivemu in nevidnemu vsa čast in slava, aleluja.

II

Gospod, ti si zvest svojim obljubam *

in dober v vseh svojih delih.

Gospod, zadržuješ vse, ki padajo, *

dvigaš vse, ki so potrti.

Vsi zaupno oči upirajo vate *

in ti jim ob pravem času daješ hrano.

Svojo dobrotno roko odpiraš *

in vse, kar živi, nasičuješ. —

 

Gospod je pravičen na vseh svojih potih *

in svet v vseh svojih delih.

Blizu je vsem, ki ga iščejo, *

vsem, ki ga kličejo iskreno.

Izpolni prošnje tistih, ki ga častijo, *

prisluhne njih vpitju in jim pomaga.

Gospod bedi nad vsemi, ki ga ljubijo, *

poniža pa tiste, ki se mu upirajo. —

 

Moja usta naj pojejo hvalo Gospodu, *

človeštvo naj ga slavi vse čase. —

2 Vel. noč. Kralju vekov, neminljivemu in nevidnemu vsa čast in slava, aleluja.
3 Vel. noč. Gospod je moja moč in moja pesem, ker mi je bil rešitelj, aleluja.

Raz 15,3–4  Zahvalna pesem

 

Velika in čudovita so tvoja dela, *

Gospod, Bog vsemogočni.

Pravična in resnična so tvoja pota, *

ti si kralj vekomaj. —

 

Gospod, kdo bi te ne priznaval *

in ne slavil tvojega imena?

Ti sam si svet, vsi narodi pridejo in padejo na kolena, *

ker so se razodele tvoje sodbe. —

3 Vel. noč. Gospod je moja moč in moja pesem, ker mi je bil rešitelj, aleluja.

[L]

Kratko berilo (Flp 3,7.10–11)
Kar bi bilo zame dobiček, to imam zaradi Kristusa za izgubo, da bi spoznal njega in moč njegovega vstajenja ter svoj delež pri njegovem trpljenju, tako da mu postajam podoben v njegovi smrti, če bi kako prišel do vstajenja od mrtvih.
Spev z odpevom

Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas, aleluja, aleluja.
Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas, aleluja, aleluja.

Ti si od mrtvih vstal, aleluja, aleluja.
Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
Kristus, Sin živega Boga, usmili se nas, aleluja, aleluja.

Odpev k Moja duša Dobri pastir je dal svoje življenje za svoje ovce, aleluja.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46–55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev.

Slava Očetu … Kakor je bilo … —

Odpev k Moja duša Dobri pastir je dal svoje življenje za svoje ovce, aleluja.
Prošnje

Slavimo Kristusa, ki je vir vsega življenja in začetek vsake kreposti, in ga prosimo:

Kristus kraljuj, Kristus zmaguj.

Jezus, naš odrešenik, ljudje so te umorili, Sveti Duh te je oživil,

– daj nam odmreti grehu in živeti v Duhu.

Kristus kraljuj, Kristus zmaguj.

Po vsem svetu si poslal svoje učence, da bi vsemu stvarstvu oznanjali veselo oznanilo,

– naj oznanjevalci evangelija živijo po tvojem Svetem Duhu.

Kristus kraljuj, Kristus zmaguj.

Dana ti je vsa oblast v nebesih in na zemlji, da spričaš resnico,

– vse, ki nam vladajo, ohrani v ljubezni do resnice.

Kristus kraljuj, Kristus zmaguj.

Vse ustvarjaš novo in nam naročaš, naj čuječi pričakujemo tvoje kraljestvo,

– pomagaj nam, da bomo toliko bolj skrbeli za napredek sedanjega sveta, kolikor bolj goreče pričakujemo novo nebo in novo zemljo.

Kristus kraljuj, Kristus zmaguj.

Šel si v kraljestvo smrti, da bi tudi mrtvim oznanil veselje evangelija,

– bodi umrlim neizmerno veselje in trdno upanje na večno slavo.

Kristus kraljuj, Kristus zmaguj.

Očenaš

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Sklepna prošnja
Vsemogočni Bog, odrešil si nas s krvjo svojega Sina in nam podelil rešenje in pravo svobodo. Naj na zemlji v tebi črpamo moč za življenje, da bomo po smrti v tebi uživali večno srečo. Po našem Gospodu …

⇑ Vrh

Sklepna molitvena ura

Petek

O Bog, ozri se. Slava Očetu. Kakor je bilo. Aleluja.

Izprašamo si vest in premislimo, kako smo preživeli dan. Nato obudimo kesanje nad storjenimi grehi.

Pesem v velikonočnem času

O Jezus, rešenik sveta,

Beseda učlovečena,

neskončne Luči si odsvit,

naš varuh bodi in naš ščit.

 

Ti si ustvaril vse stvari

in ti določaš naše dni,

daj, da utrujeno telo

počitek nočni poživi.

 

Premagal zlobo si pekla,

obvaruj nas sovražnika,

da ne zapeljal bi nas v greh,

ko si odrešil nas s krvjo.

 

Prehitro bo minila noč,

ki vlila nam bo novo moč;

ko bo telo počivalo,

naš duh pri tebi naj bedi.

 

Naj slava, Jezus, ti doni,

od mrtvih vstal si in živiš,

Očetu, Duhu Svetemu,

enako zdaj in vekomaj. Amen.

Psalmi

Ps 87   Molitev v hudi bolezni

To je vaša ura in oblast teme (Lk 22,53).

 

Vel. noč. Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Gospod, moj Bog, ves dan vpijem, *

tudi ponoči tožim.

Naj pride k tebi moja molitev, *

prisluhni moji prošnji. —

 

Moja duša je polna bridkosti, *

moje življenje se bliža smrti.

Za umirajočega me imajo, *

mislijo, da sem z močmi pri kraju. —

 

Med mrtve so me že prišteli, *

sem kakor tisti, ki ležijo v grobovih.

Zdi se mi, da se jih več ne spominjaš, *

da ne skrbiš več zanje. —

 

Pahnil si me v globoko jamo, *

v temo in zapuščenost.

Trdo me je zadela tvoja desnica, *

zgrnile so se name vse bolečine. —

 

Moji prijatelji so me zapustili, *

moja bolezen se jim gnusi.

Zaprtega me imajo in nikamor ne morem, *

oči mi medlijo od hudega.

Gospod, ves dan vzdihujem, *

svoje roke stegujem k tebi. —

 

Ali moreš storiti za mrtve več kot za žive, *

ali naj mrliči vstanejo in te hvalijo?

Ali v grobu govorijo o tvoji dobroti *

in v kraljestvu smrti o tvoji zvestobi?

Mar se v smrtni temi razodevajo tvoja čuda *

in v deželi pozabljenja tvoja ljubezen? —

 

Moj Bog, na ves glas te kličem, *

že zjutraj se dviga k tebi moja molitev.

Zakaj me tako dolgo ne pogledaš *

in skrivaš svoje obličje pred mano? —

 

Mučim se nesrečen od mladosti, *

prenašam težke bolezni in hiram.

Hudo si me preskušal s trpljenjem, *

strahovi so me zagrinjali kakor divje vodovje.

Zapustili so me prijatelji in znanci, *

pozabljen sem ostal v smrtni stiski. —

 

Vel. noč.  Aleluja, aleluja, aleluja.

 

Kratko berilo (Jer 14,9)

Saj si vendar v naši sredi, Gospod! Imenujemo se po tvojem imenu. Ne zametuj nas, Gospod, naš Bog!

Spev z odpevom

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog, aleluja, aleluja.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam, aleluja, aleluja.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29–32)

Kristus, luč narodov in slava Božjega ljudstva

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu. —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru, aleluja.

Sklepna prošnja

Molimo. Nebeški Oče, tvoj edinorojeni Sin je za nas umrl in bil položen v grob. Naj se ga v veri zvesto oklenemo, da bomo vstali v novo življenje z njim, ki živi in kraljuje vekomaj.

Blagoslovni vzklik

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

 

V velikonočnem času

 

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,

zakaj on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,

je vstal, kakor je rekel, aleluja;

prosi za nas Boga, aleluja.

⇑ Vrh

Izbira bogoslužnega koledarja — škofija: splošni koledar, red: noben

© HOZANA.si 2019