Brevir za 17. marec 2019

Gospod, odpri moje ustnice,

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, *

njegov je ves svet, njegovi vsi prebivalci.

Sredi morja mu je dal močne temelje *

in ga utrdil nad vodami.

Kdo pojde na Gospodovo goro, *

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čist v srcu, *

ne misli hudega in ne snuje prevare.

Ta bo prejel blagoslov od Gospoda *

in plačilo Boga, svojega odrešenika.

To je rod tistih, ki te iščejo, *

ki hočejo spoznati tebe, o Bog naših očetov.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod, močni in silni, mogočni v boju.

Na stežaj se odprite, starodavne duri, *

da vstopi kralj veličastva.

Kdo je ta kralj veličastva? *

Gospod vesolja, on je kralj veličastva.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Po svetem izročilu zdaj
obhajamo ta postni čas
spokornih štirideset dni,
da naše duše prenovi.

 

Postava in preroki prej
začeli to navado so,
sam Kristus jo posvetil je,
začetnik časov in njih kralj.

 

Bodimo torej zmernejši
v pijači, jedi, govoru,
v zabavi, spanju in še kje,
bedimo skrbno nad seboj.

 

Ogibljimo se skritih zank,
poguba našim dušam so,
sovražnik zvit in premeten
prostora v nas naj ne dobi.

 

Nakloni, troedini Bog,
kar verni vsi te prosimo,
da mnogo nam sadov rodi
pobožna vnema postnih dni. Amen.

Ps 103 Hvalnica Bogu in Stvarniku

Hvali, moja duša Gospoda, *

Gospod, moj Bog, kako si velik!

Veličastvo in sijaj si oblekel, *

s svetlobo se ogrinjaš kakor s plaščem. —

 

Nebo si razpel kot šotor, *

svoj prestol si postavil nad nebesnim svodom.

Voziš se na oblakih, *

letiš na perutih vetra.

Viharji so tvoji poslanci, *

bliski in strele tvoji služabniki. —

 

Utrdil si zemlji njena pota, *

na veke se ne bo iztirila.

Pravodovje jo je obdajalo, *

vode so prekrivale gorovja. —

 

Na tvoje povelje so se vode umaknile, *

zbežale pred tvojim grmenjem.

Iz njih so se dvignile gore, *

nastale so doline, kjer si ti določil.

Začrtal si vodam meje, ki jih naj ne prestopijo, *

da nikoli več ne pokrijejo zemlje. —

 

Studence usmerjaš v potoke, *

ki tečejo med hribi.

Z njimi napajaš vse živali, *

divjačina si v njih gasi žejo.

Ob njih rastejo drevesa, *

na vejah gnezdijo in prepevajo ptice. —

Z dežjem iz oblakov napajaš gore, *

s svojo močjo nasičuješ vso zemljo.

Daješ, da raste trava za krmo živini, *

ki služi človeku pri njegovem delu.

Tako si pridela kruh iz zemlje *

in vino, ki mu srce razveseljuje.

Pridobiva olje, s katerim si lepša obličje, *

in živež, ki mu ohranja življenje. —

 

Po tvoji volji rastejo velikanska drevesa, *

mogočne cedre je vsadila tvoja roka.

V njih krošnjah gnezdijo ptice, *

na njih prebivajo štorklje.

V visokih gorah se skrivajo divje koze, *

v pečinah iščejo zavetja planinske živali. —

 

Ustvaril si luno za znamenje časov, *

določil čas, kdaj naj sonce zahaja.

Ko narediš temo in noč pokrije zemljo, *

se prebudijo vse gozdne živali.

Mladi levi rjovejo za plenom *

in od tebe prosijo hrane.

Ko vzide sonce, se umaknejo *

in poležejo v svojih brlogih.

Tedaj gre človek na svoje delo *

in ga opravlja do večera. —

Gospod, kako velika so tvoja dela, *

vse si z modrostjo naredil.

Zemlja je polna tvojega bogastva, *

kako veliko in prostrano je morje.

V njem je brez števila živih bitij, *

majhnih in velikih živali.

Po njem plovejo ladje, *

kiti se v njem igrajo z valovi.  —

 

Vsa bitja pričakujejo od tebe hrano, *

ti jim daješ jesti ob svojem času.

Kadar odpreš svojo roko, se z dobrotami nasičujejo, *

ko jim jo odtegneš, se zbegajo.

Ko jim ugasneš življenje, *

se v prah povrnejo.

S svojim dihom jih ustvarjaš, *

in prenavljaš obličje zemlje. —

 

Bodi Gospodu slava na veke, *

njegova dela naj mu bodo v veselje.

Njegov pogled stresa zemljo, *

gore se kadijo, ko se jih dotakne.

Dokler bom živel, bom slavil Gospoda, *

hvalil bom svojega Boga, dokler bom dihal.

Naj mu bo prijetna moja pesem, *

veselil se bom v Gospodu. —

 

Hudobija naj izgine z zemlje, *

zlo naj bo v korenini zatrto.

Hvali, moja duša, *

svojega Gospoda! —

- Iz oblaka se je zaslišal glas Boga Očeta:

- To je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte.

 

Ko je faraon izraelsko ljudstvo odpustil, jih Bog ni peljal po poti proti deželi Filistejcev, dasi bi bila najbližja. Bog je namreč dejal: »Da bi se morda ljudstvo ne skesalo, ko bi videlo vojsko, in se ne vrnilo v Egipt!« Zato je Bog obrnil ljudstvo po potu proti puščavi ob Rdečem morju. In v vojnem redu so odšli Izraelovi sinovi iz egiptovske dežele. Mojzes je vzel Jožefove kosti s seboj; kajti ta je s prisego zavezal Izraelove sinove, govoreč: »Gotovo vas bo Bog obiskal, takrat moje kosti odnesite od tod s seboj!«

Odrinili so iz Sukota in se ušotorili v Etamu ob puščavi. Gospod pa je hodil pred njimi podnevi v oblačnem stebru, da jih je vodil po potu, in ponoči v ognjenem stebru, da jim je svetil, da so mogli hoditi podnevi in ponoči. Ni se umaknil izpred ljudstva oblačni steber podnevi, ne ognjeni steber ponoči.

Gospod je govoril Mojzesu: »Reci Izraelovim sinovom, naj se obrnejo in ušotorijo pred Fihahirotom, med Magdalom in morjem; pred Beelsefonom, njemu nasproti postavite šotore ob morju! Faraon bo dejal o Izraelovih sinovih: ,Zašli so v deželi, puščava jih je zaprla.' Zakrknil bom faraonovo srce, da bo šel za njimi; potem bom pokazal svojo moč na faraonu in na vsej njegovi vojski in Egipčani bodo spoznali, da sem jaz Jahve.« - In storili so tako.

Egiptovskemu kralju se je sporočilo, da je ljudstvo pobegnilo. Tedaj se je spremenilo srce faraonovo in njegovih služabnikov proti ljudstvu in so rekli: »Kaj smo storili, da smo odpustili Izraela iz svoje službe?« Napregel je torej svoj voz in vzel vse svoje ljudstvo s seboj. Vzel je namreč šeststo izbranih voz in vse vozove Egipčanov in bojevnike na vsakem izmed njih. Gospod je zakrknil srce egiptovskega kralja faraona, da je šel za Izraelovimi sinovi; Izraelovi sinovi pa so odšli pod močno roko. In Egipčani so se gnali za njimi z vsemi faraonovimi konji, vozmi, konjeniki in vojsko in so jih došli, ko so šotorili ob morju pri Fihahirotu pred Beelsefonom.

SPEV (Ps 113, 1.2; 2 Mojz 13, 21)

Ko so Izraelci šli iz Egipta, je bilo božje ljudstvo rešeno suženjstva. * Postali so božje svetišče, božja posest in kraljestvo.

Gospod je hodil pred njimi v oblačnem stebru, da jih je vodil po potu. * Postali so božje svetišče, božja posest in kraljestvo.

Sv. Leon Veliki (papež od 440-461), pisec številnih pisem in govorov, iz katerih odsevata dobrota in jasen nauk

 

Gospod je razodel svoje veličastvo pred izvoljenimi pričami. Svoje telo, ki je človeško kot naše, je obdal s takim sijajem, da se mu je obraz zasvetil kakor sonce, obleka pa se je zableščala v snežni belini.

S svojim spremenjenjem je hotel najprej obvarovati apostole pred pohujšanjem križa, da ne bi njegovo prostovoljno ponižanje v trpljenju omajalo njihove vere. Zato jim je razodel veličastvo skritega božjega dostojanstva.

V svoji previdnosti pa je s tem tudi utrdil upanje svete Cerkve: celotno Kristusovo telo naj bi spoznalo, kakšne preobrazbe bo deležno, in njegovi udje naj bi se zavedali, da bodo tudi sami deležni slave, ki jo izžareva Glava.

O tem je namreč govoril Gospod, ko je napovedal svoj prihod v slavi: Takrat se bodo pravični zasvetili kakor sonce v kraljestvu njegovega Očeta. Isto pričuje apostol Pavel, rekoč: Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami. Drugje še pravi: Zakaj umrli ste in vaše življenje je s Kristusom skrito v Bogu. Ko se prikaže Kristus, vaše življenje, takrat se boste tudi vi z njim prikazali v slavi.

Da bi apostole okrepil v veri in jih uvedel v popolno spoznanje, jim je s tem čudežem dal še drug nauk. Mojzes in Elija, to je postava in preroki, sta se prikazala in govorila z Gospodom, da se spričo navzočnosti petih mož izkaže za resnično, kar je rečeno: Vsa zadeva naj se ugotovi po izjavi dveh ali treh prič.

Kaj je bolj prepričljivo od te besede, ki z njo soglaša oznanjevanje stare in nove zaveze in se dokumenti starega pričevanja strinjajo z evangeljskim naukom?

Besedila obeh zavez se med seboj lepo skladajo. Njega, ki so ga simboli preteklosti obljubljali pod pajčolanom skrivnosti, odkriva sijaj sedanje slave. Sveti Janez pravi: Mojzes je dal postavo, milost in resnico pa je prinesel Jezus Kristus. V njem se izpolnjuje obljuba preroških prispodob in smisel starodavnih zakonov. Njegova navzočnost dokazuje resničnost prerokb, milost pa omogoča izpolnjevanje zapovedi.

Z oznanjevanjem evangelija naj se torej v vseh utrjuje vera in nihče naj se ne sramuje Kristusovega križa, po katerem je odrešen svet.

Zato naj se tudi nihče ne boji trpeti za pravico, nihče naj ne dvomi o obljubljenem plačilu, saj po naporu sledi počitek, po smrti pa življenje. Ker je on sprejel nase vse slabosti našega življenja, bomo zmagali tudi mi in prejeli obljubljeno plačilo, če bomo zanj pričevali in ga ljubili.

Tako v izpolnjevanju zapovedi kakor v premagovanju težav naj nam neprestano odmeva Očetov glas, ki pravi: Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte.

SPEV (Hebr 12, 22.24.25; Ps 94, 8)

Pridružili ste se Jezusu, sredniku nove zaveze, ki vam govori; glejte, da ga ne zavržete. * Zakaj če tisti niso ubežali, ki so zavrgli Mojzesa, ko jim je govoril, bomo tem manj mi, ako bi zavračali njega, ki govori in je iz nebes.

Poslušajmo danes njegove besede: Ne zakrknite svojih src kakor nekoč v puščavi. * Zakaj če tisti niso ubežali, ki so zavrgli Mojzesa, ko jim je govoril, bomo tem manj mi, ako bi zavračali njega, ki govori in je iz nebes.

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

S prosečim glasom kličimo,
molimo sklonjeni do tal:
Ozri, Sodnik, se na solzé
in ne kaznuj nas, sveti Bog.

 

Zares hudo grešili smo,
žalili te, predobri Bog,
izlij zdaj milost iz nebes
na nas in nam odpusti greh.

 

Saj vendar tvoje smo stvari,
čeprav iz krhke smo snovi,
ne daj, da tvoje sveto ime
zasramovali bi ljudje.

 

Olajšaj, kar teži nam vest,
in v dobrem nam zoreti daj,
da mogli bi ugajati
ti zdaj in v srečni večnosti.

 

Trojica sveta, naj slavi
te vse vesoljstvo in časti,
naj duh očiščen, prenovljen
ti poje novo hvalnico. Amen.

Ps 117 Pesem veselja in odrešenja

 

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, *

vekomaj traja njegova dobrota. —

 

Reci zdaj, Božje ljudstvo: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.«

Recite zdaj, Gospodovi duhovniki: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.«

Recite zdaj vsi, ki verujete v Gospoda: *

»Vekomaj traja njegova dobrota.« —

 

V stiski sem klical Gospoda, *

Gospod me je uslišal in me rešil.

Gospod je z menoj, ni se mi bati; *

kaj mi more storiti človek?

Gospod je z menoj in mi pomaga, *

ne bojim se nasprotnikov. —

 

Bolje je zatekati se h Gospodu *

kakor zaupati v človeka.

Bolje je zatekati se h Gospodu *

kakor zaupati v poglavarje. —

 

Vsi narodi so me obkolili, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu.

Od vseh strani so me obdali, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu.

Obsuli so me kot čebele, zajeli kot ogenj trnje, *

premagal sem jih v Gospodovem imenu. —

 

Vsi so se vame zaganjali, da bi me pobili, *

a Gospod mi je pomagal.

Gospod je moja moč, Gospoda hvalim, *

postal mi je rešitelj.

To je klic veselja in rešitve na zboru pravičnih: *

Gospodova desnica je mogočno delovala. —

 

Gospodova desnica me je dvignila, *

Gospodova desnica je mogočno delovala.

Ne bom umrl, ampak živel, *

oznanjal bom Gospodova dela.

Gospod mi je res naložil pokoro, *

ni me pa izročil smrti. —

 

Odprite mi vrata pravičnosti, *

da vstopim in hvalim Gospoda.

To so vrata Gospodova, *

tukaj vstopajo pravični. —

 

Zahvaljujem se, Gospod, da si me uslišal *

in mi postal rešitelj.

Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, *

je postal vogelni kamen.

To je Gospod naredil, *

zares je čudovito.

To je dan, ki ga je Gospod naredil, *

veselimo se ga in se radujmo. —

 

Blagoslôvi nas, Gospod, in nas reši, *

Gospod, daj srečo.

Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu. *

Blagoslavljamo vas iz Gospodove hiše.

Bog je Gospod, on nas razsvetljuje, *

pojdimo z zelenjem do njegovega oltarja. —

 

Ti si moj Bog, tebi se zahvaljujem, *

moj Bog, hvalim te in poveličujem.

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, *

vekomaj traja njegova dobrota. —

Dan 3,52–57  Vse stvari naj hvalijo Gospoda

 

Hvaljen si, Gospod, Bog naših očetov, *

hvale vreden in slaven in poveličevan vekomaj. —

 

Hvaljen si v svojem veličastnem imenu, *

hvale vreden in slaven in poveličevan vekomaj.

 

Hvaljen si v svetišču svoje slave, *

hvale vreden in slaven in poveličevan vekomaj. —

 

Hvaljen si na prestolu svojega kraljestva, *

hvale vreden in slaven in poveličevan vekomaj.

 

Hvaljen si, ki vidiš v globine in bivaš nad kerubi, *

hvale vreden in slaven in poveličevan vekomaj. —

 

Hvaljen si na nebesni višavi, *

hvale vreden in slaven in poveličevan vekomaj.

 

Slavite Gospoda, vsa Gospodova dela, *

hvalite in poveličujte ga vekomaj. —

Ps 150 Hvalite Gospoda

 

Hvalite Gospoda v njegovem svetišču, *

hvalite ga na veličastnem nebu.

Hvalite ga v njegovih mogočnih delih, *

hvalite ga zaradi njegovega veličastva. —

 

Hvalite ga z glasom trobente, *

hvalite ga na harfo in citre.

Hvalite ga z bobni in veselim rajanjem, *

hvalite ga na strune in piščali. —

 

Hvalite ga na cimbale milozvočne, *

hvalite ga na cimbale močno doneče.

Vse, kar živi in diha, *

naj hvali Gospoda. —

Gospod varuje pravične na poti življenja.
— Gospod varuje pravične na poti življenja.

Pot hudobnih pa vodi v pogubo.
— Gospod varuje pravične na poti življenja.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod varuje pravične na poti življenja.

Odpev k Hvaljen Naš Gospod Jezus Kristus je uničil smrt in po evangeliju osvetlil življenje in dal neminljivost.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Odpev k Hvaljen Naš Gospod Jezus Kristus je uničil smrt in po evangeliju osvetlil življenje in dal neminljivost.

Slavimo Boga, ki je neskončno dober, in ga prosimo po Jezusu Kristusu, ki vedno živi in posreduje za nas:

Dobri Oče, naj bomo danes velikodušni v dobrih delih

– in naj vsi občutijo našo dobroto.

Noeta si ob potopu rešil na ladji,

– reši katehumene v krstni vodi.

Naj se ne hranimo samo s kruhom,

– ampak z vsako besedo, ki pride iz tvojih ust.

Naj odpravimo vsa nesoglasja

– in se po tvoji dobroti veselimo miru in ljubezni.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

V tej uri Kristus je razpet
na križu klical: Žejen sem.
Naj žejo po pravičnosti
zbudi nam, ki ga molimo.

 

Naj glad po njem začutimo,
ki nas s seboj nasitil bo.
Naj duša grehe zamrzi,
po čednosti zahrepeni.

 

Ljubezen Svetega Duha
naj naša srca prepoji,
telesa strast naj ohladi
in dušo mlačno razžari.

 

Prosímo vdano Kristusa,
Očeta in obeh Duha:
Trojica sveta, močni Bog,
usmili vsega se svetá. Amen.

Ps 22   Dobri pastir

 

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka, *

na sočne pašnike me vodi.

Ob mirnih vodah počivam, *

poživlja me in osrečuje.

Vodi me po pravih potih, *

ker je neskončno dober.  —

 

Ne bojim se, dokler si ti ob meni, *

čeprav bi hodil po temnih dolinah.

S pastirsko palico in gorjačo me spremljaš, *

to mi je v pogum in tolažbo. —

 

Svojo mizo pred mano pogrinjaš, *

častiš me vpričo mojih nasprotnikov.

Venčaš me in mi glavo maziliš, *

srce mi prekipeva od sreče. —

 

S svojo dobroto in milino me obdajaš, *

z menoj si vsak čas mojega življenja.

V tvoji hiši bom prebival, *

to je moj dom za vse čase. —

Ps 75   Zmagoslavna pesem Bogu v čast

Božje ljudstvo pozna Gospoda, *

njegovo ime spoštuje.

V Jeruzalemu je njegovo svetišče, *

njegovo bivališče je na gori Sion.

Od tam uničuje vse bojno orožje, *

ščite in meče, sulice in loke. —

 

Tebe, Vsemogočni, obdaja svetloba, *

ko z večnih višav k nam prihajaš.

Najpogumnejši se pred teboj zrušijo, *

roke obnemorejo vsem junakom.

Ob tvoji grožnji, Bog naših očetov, *

odpove najmočnejše orožje. —

O Bog, kako si strašen, *

kdo se bo ustavljal tvoji silni moči?

Z nebesne višine izrekaš sodbo, *

vsa zemlja se strese in utihne.

Bog vstaja zato, da razsoja, *

da reši vse ponižane na zemlji. —

 

Človeško hudobijo obrača sebi v slavo, *

slavijo ga tisti, ki so ostali živi.

Zaobljubite se svojemu Bogu in spolnjujte obljube, *

od vsepovsod mu v spoštovanju prinašajte darove.

On brzda prevzetnost mogočnih, *

on upogiba kolena vladarjem na zemlji. —

Sklepna prošnja
Molimo. O Bog, naročil si nam poslušati svojega ljubljenega Sina. Hrani in očiščuj nas s svojo besedo, da bomo nekoč veseli gledali tvojo slavo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Slavimo Gospoda.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

Poslušaj nas, dobrotni Bog,
v spokornosti te prosimo,
naj duše posveti nam post
spokornih štirideset dni.

 

Ti veš, kako slabotni smo,
srce je tvoje usmiljeno,
glej, spet se k tebi vračamo
in odpuščanja prosimo.

 

Grešili smo, to vsak prizna,
kesamo se iz dna srca:
imenu tvojemu bo v čast,
če odpustiš nam vse dolgé.

 

Pomagaj s svojo milostjo,
da zdržnost ukroti telo
in duh se dvigne, okrepi,
da tebi zvesto služimo.

 

Nakloni, troedini Bog,
kar verni vsi te prosimo,
da mnogo nam sadov rodi
pobožna vnema postnih dni. Amen.

Ps 109,1–5.7    Mesija – vladar in duhovnik

 

Gospod Bog govorí mojemu Gospodu: *

»Sedi na mojo desnico.

Popolnoma ti bom podvrgel sovražnike, *

da ti bodo služili. —

 

Nad vse narode bom razširil tvoje vladarstvo, *

zavladaj sredi svojih sovražnikov.

Ti si kralj že od svojega veličastnega rojstva, *

rojen si kakor rosa pred zgodnjo danico.

Svoje prisege ne spreminjam: *

Kakor Melkizedek si ti duhovnik na veke. —

 

Bog je s teboj in ti vedno pomaga, *

na dan sodbe bo tvoja zmaga popolna.

Okrepčaj se na svoji poti, *

da boš zmagoslavno dvignil glavo.« —

Ps 113 B  Hvalnica pravemu Bogu

 

Ne nam, Gospod, ne nam, ampak tebi gre slava, *

zaradi tvojega usmiljenja in zvestobe.

Naj neverniki ne govorijo: *

»Kje je njihov Bog, kje prebiva?«

Naš Gospod Bog je v nebesih, *

naredi vse, karkoli hoče. —

 

Njihovi maliki so iz srebra in zlata narejeni, *

izdelala jih je človeška roka.

Usta imajo, pa ne govorijo, *

oči imajo, pa ne vidijo.

Ušesa imajo, pa ne slišijo, *

nos imajo, pa ne duhajo.

Roke in noge imajo, pa nič ne morejo, *

glasu ne morejo dati iz svojega grla.

Nespametni so tisti, ki jih delajo, *

nespametni vsi, ki vanje zaupajo. —

 

Zaupaj v Gospoda, Božje ljudstvo, *

on je tvoj pomočnik in tvoj varuh.

Zaupajte v Gospoda, njegovi duhovniki, *

on je vaš pomočnik in vaš varuh.

Zaupajte v Gospoda, vsi, ki vanj vérujete, *

on je vaš pomočnik in vaš varuh. —

 

Gospod se nas spominja *

in nas bo blagoslovil.

Blagoslovil bo svoje ljudstvo, *

blagoslovil duhovnike.

Blagoslovil bo vse, ki mu služijo, *

vse, male in velike. —

 

Gospod vas bo pomnožil, *

vas in vaše potomce.

Blagoslovljeni ste od Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

Gospod prebiva v nebesih, *

zemljo pa je izročil človeškim otrokom.

Na zemlji ne hvalijo Gospoda mrtvi, *

legli so v grobno tišino.

Zato pa, dokler smo živi, hvalimo Gospoda *

zdaj in na veke.  —

1 Pt 2,21–24  Prostovoljno trpljenje Kristusa, Božjega služabnika

 

Kristus je za nas trpel in nam zgled zapustil, *

da bi hodili po njegovih stopinjah. —

 

On ni storil greha *

in tudi zvijače ni bilo v njegovih ustih.

Ni sramotil, ko so ga zasramovali, *

ni pretil, ko je moral trpeti.

Vse je prepuščal njemu, *

ki pravično sodi. —

 

Nase je vzel naše grehe, *

na križ jih je nesel na svojem telesu, 

da bi mi grehom odmrli in živeli pravično, *

z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni. —

Gospod, naj ti bodo vedno všeč moje besede in misli.
— Gospod, naj ti bodo vedno všeč moje besede in misli.

Ti si moje zavetje in moj rešitelj.
— Gospod, naj ti bodo vedno všeč moje besede in misli.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Gospod, naj ti bodo vedno všeč moje besede in misli.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Vedno se zahvaljujmo Kristusu, ki je naša glava in učitelj. Prišel je, da služi človeku in vsem deli dobrote. Ponižno in zaupno ga prosimo:

V škofih in duhovnikih si svoji Cerkvi ti sam pastir in glava,

– pomagaj jim, da nas bodo po tebi vse pripeljali k Očetu.

Tvoji angeli naj spremljajo vse, ki potujejo,

– da se bodo izognili dušnim in telesnim nevarnostim.

Uči nas, da bomo posnemali tebe in služili ljudem,

– ki nisi prišel, da bi ti stregli, ampak da bi sam stregel.

Daj nam, da bo v vsaki človeški skupnosti brat pomagal bratu

– in bo naša skupnost s tvojo navzočnostjo kakor utrjeno mesto.

Usmili se vseh umrlih

– in daj jim gledati svoje obličje.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

O Bog, ozri se name in me poslušaj.

 

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

Ps 90 Večerna molitev

 

Odpev S svojo ljubeznijo me Gospod neguje, pod njegovo varstvo se zatekam.

 

Kdor prebiva v varstvu Najvišjega, *

počiva v zavetju Vsemogočnega.

Reci Gospodu: »Moje pribežališče in moj varuh, *

moj Bog, ki vanj zaupam.« —

 

Zares, on te osvobaja iz zanke hudobnih, *

te rešuje hudobnega jezika.

S svojo ljubeznijo te neguje, *

pod njegovo varstvo se zatekaš.

Njegova zvestoba te varuje *

bolj kot najmočnejše orožje.

Ni se ti bati nočne strahote, *

niti nevarnosti, ki ti grozi podnevi.

Ne bolezni, ki te skrivaj napade, *

ne pogube, ki razsaja očitno. —

 

Če jih ob tebi pade tisoč ali deset tisoč, *

tebi nobena nesreča ne more do živega.

Samo oči ti je treba odpreti, *

pa boš videl, kako Bog grešnike kaznuje.

Ti pa si se zatekel k njemu, *

izbral si Najvišjega za svoje varstvo. —

 

Zlo te ne zadene, *

nadloga se tvojemu domu ne približa.

Svojim angelom je zate zapovedal, *

naj te varujejo na vseh tvojih potih.

Na rokah te bodo nosili, *

da z nogo ne zadeneš ob kamen.

Stopal boš čez gada in modrasa, *

poteptal boš leva in zmaja. —

 

Gospod govori: »Ker mi je vdan, ga rešim, *

varujem ga, ker me priznava.

Ko me bo klical, ga bom rad uslišal, *

v stiski ga bom rešil in uveljavil.

Dal mu bom dolgo in polno življenje *

in mu pokazal, kako znam reševati.«  —

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

Odpev S svojo ljubeznijo me Gospod neguje, pod njegovo varstvo se zatekam.

 

Kratko berilo (Raz 22,4–5)

Gledali bodo Gospodovo obličje in njegovo ime bo na njih čelih. In noči ne bo več in ne bodo potrebovali luči svetilke in ne sončne luči; zakaj Gospod jih bo razsvetljeval in kraljevali bodo na vekov veke.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Gospod, naš Bog, danes smo obhajali skrivnost Kristusovega vstajenja. Ponižno te prosimo, naj bomo varni pred vsako nesrečo in počivamo v tvojem miru, jutri pa veseli vstanemo in te spet slavimo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

Pozdravljena, Kraljica,

mati usmiljenja,

življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!

K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,

k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini.

Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas

in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.

O milostljiva, o dobrotljiva, o sveta Devica Marija!