Brevir za 17. november 2018

SV. ELIZABETA OGRSKA, REDOVNICA
Obvezni god
Sv. Elizabeta Ogrska (1207–1231), hči ogrskega kralja, vdova po Ludviku IV., knezu Turingije, se je iz krščanske ljubezni posvetila negi bolnikov in skrbi za siromake ter razmeroma še mlada umrla 17. novembra 1231.
Skupne molitve v čast svetim ženam: karitativnim delavkam.

Gospod, odpri moje ustnice,

Ps 99 Veselje prihajajočih v svetišče

S pesmijo slavite Gospoda, *

veselo mu pojte vsi prebivalci zemlje.

Z veseljem služite Bogu, *

radostno vstopajte v njegovo svetišče.

Védite: samo Gospod je Bog, on edini, *

on nas je ustvaril.

Mi smo njegovo ljudstvo, *

skrbi za nas kot pastir za ovce.

Vstopite v njegovo svetišče s petjem, *

s hvalnicami v njegove svete dvore.

Častite ga in njegovo ime slavite, *

Gospod je dober in usmiljen.

Rodovi prihajajo in odhajajo, *

on pa ostane zvest za vse čase.

kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Aleluja.

Vsi sveto ženo hvalimo,
ker je prepolna dobrih del,
ožarjala jo je svetost,
zdaj uživa z angeli radost.

 

Nad vse ljubila je Boga,
molila ga iz dna srca,
postíla se je mnogo dni,
prečula mnoge je noči.

 

Te žene ni premotil svet,
bila je Bogu vdana vsa,
v nebo je upirala pogled,
zdaj ga uživa vekomaj.

 

Naj troedinega Boga
preprosi, da bo tudi nam,
ko se življenja steče čas,
naklonil srečni večni raj. Amen.

Ps 49   Pravo Božje češčenje

Najvišji Gospod, naš Bog, je spregovoril, *

poklical je vso zemljo od vzhoda do zahoda.

Z gore Sion se sveti Božje veličastvo, *

naš Bog prihaja med močnim grmenjem.

Pred njim gre užigajoč ogenj, *

nevihta divja okrog njega. —

 

Z višave Gospod kliče nebesa in zemljo, *

da bo sodil svoje ljudstvo:

»Zberite mi moje zveste, *

ki so z daritvijo sklenili z menoj zavezo.«

Nebesa oznanjajo Božjo pravičnost, *

priznavajo Boga za najvišjega sodnika. —

»Poslušaj,  moje ljudstvo, *

jaz ti bom govoril.

Hočem te opomniti: *

Le jaz sem tvoj Bog, le jaz edini.

Zaradi tvojih daritev te ne grajam, *

vedno so mi pred očmi tvoje žrtve.

Ne potrebujem tvojega premoženja, *

ne imetja tvoje hiše. —

 

Moje so zveri po gozdovih, *

moje so številne gorske živali.

Poznam vse ptice pod nebom, *

zapovedujem vsemu, kar se giblje po polju.

Ko bi bil lačen, bi ne pravil tebi; *

moj je namreč svet in vse, kar ga napolnjuje. —

 

Mar jem meso darovanih živali, *

mar pijem kri klavne daritve?

Daruj Bogu hvalno daritev *

in izpolni, kar si Najvišjemu obljubil.

Kliči me ob dnevu stiske, *

rešil te bom in pel mi boš slavo.« —

Bog očita grešniku: »Kaj naštevaš moje zapovedi *

in govoriš o moji zavezi?

V resnici pa moje zapovedi zavračaš *

in moje besede zaničuješ. —

 

Če vidiš tatu, z njim kradeš, *

in s prešuštniki se družiš.

Tvoja usta sejejo hudobijo, *

tvoj jezik je poln prevare. —

 

Kako rad govoriš zoper svojega brata; *

čeprav je sin tvoje matere, ga zasramuješ.

Vse to delaš – in jaz bi naj molčal? *

Misliš, da sem podoben tebi?

Grajati te moram: *

v obraz ti to očitam. —

 

Premislite to vi, ki name, pravičnega Boga, pozabljate, *

da vas ne kaznujem in vas nihče ne reši.

Časti me, kdor daruje hvalno daritev, *

kdor prav dela, tega bom zveličal.« —

– Ne nehamo za vas moliti in prositi,
– da bi popolnoma spoznali Božjo voljo.

 

Božji poslanec mi je rekel: »Tisti čas nastopi Mihael, veliki knez, ki se poteguje za sinove tvojega ljudstva. To bo čas stiske, kakršne ni bilo, odkar so narodi, do tistega časa. A v tistem času bo tvoje ljudstvo rešeno: vsi, ki jih najdejo zapisane v knjigi. Mnogi izmed teh, ki spijo v prahu zemlje, se bodo prebudili: nekateri za večno življenje, drugi za sramoto in večno gnusobo. Pametni se bodo lesketali kakor sijaj neba, in tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso večnost.

Ti pa, Danijel, zakleni ta razodetja in zapečati knjigo do časa konca. Mnogi jo bodo preiskovali in spoznanje se pomnoži.«

Tedaj pogledam jaz, Danijel, in glej, dva druga angela stojita, eden tostran reke, drugi onkraj reke. Eden vpraša moža, oblečenega v platno, ki je bil nad vodo reke: »Kdaj bo konec teh čudovitih reči?« Slišal sem moža, oblečenega v platno, ki je bil nad vodo reke, ko je povzdignil desnico in levico proti nebu in prisegel pri večno Živem: »Za en čas, dva časa in polovico časa, ko bo dokončano uničenje moči svetega ljudstva, se bo vse to spolnilo.«

Slišal sem to, pa nisem razumel. Zato sem vprašal: »Moj gospod, kaj je na koncu tega?«

Odgovoril je: »Pojdi, Danijel; kajti razodetja so zaklenjena in zapečatena do časa konca. Mnogi se bodo čistili in belili in precejali, a hudobni bodo hudobno delali. Noben hudobnež ne bo razumel, pametni pa bodo razumeli. Od časa, ko se odpravi vsakdanja daritev in se postavi gnusoba razdejanja, je tisoč dvesto in devetdeset dni. Blagor mu, kdor čaka in dočaka tisoč tristo in petintrideset dni! Ti pa pojdi naproti svojemu koncu in počivaj! K svojemu deležu boš vstal ob koncu dni.«

SPEV (Prim. Lk 20, 35. 36. 38)

Tisti, ki bodo vredni, da dosežejo vstajenje od mrtvih, ne bodo mogli več umreti. * Enaki so angelom in so božji otroci, ker so otroci vstajenja.

Ni pa Bog mrtvih, ampak živih, zakaj njemu vsi živijo. * Enaki so angelom in so božji otroci, ker so otroci vstajenja.

Konrad iz Marburga (+ 1233), inkvizitor in strogi duhovni voditelj sv. Elizabete

 

Elizabeta je takoj začela sloveti po krepostnih delih. Vse svoje življenje je bila tolažnica revnih, zdaj pa se je vsa posvetila skrbi za lačne. Ukazala je, naj zgradijo ob njenem gradu bolnišnico, v katero je sprejemala mnogo bolnih in onemoglih. Tam je tudi mnogim, ki so prosili vbogajme, razdeljevala miloščino, pa ne le tam, ampak po vseh posestvih in ozemlju, kjer je imel oblast njen mož. Svoje dohodke od štirih kneževin svojega moža je tako izčrpala, da je končno prodala tudi vso opravo in vse dragocene obleke za potrebe revežev.

Imela je navado, da je dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, osebno obiskala vse svoje bolnike; osebno je skrbela za one, ki so bili med njimi bolj odvratni; ene je dvigala, drugim postiljala, spet druge nosila in opravljala še druga človekoljubna dela. Pri vsem tem jo je podpiral njen mož blagega spomina. Ko pa ji je ta umrl, me je sama - v hrepenenju po najvišji popolnosti - jokajoč prosila, naj ji dovolim prosjačiti od hiše do hiše.

Na sam veliki petek, ko so oltarji razkriti, je položila roke na oltar v neki kapeli svojega kraja, kamor je poklicala manjše brate, ter se je vpričo nekaterih odpovedala lastni volji in vsemu posvetnemu sijaju ter onim stvarem, o katerih je Zveličar v evangeliju svetoval, naj jih zapustimo. Ker je videla, da bi jo lahko hrup sveta in posvetna slava, katere je bila vajena, ko je še živel njen mož, potegnili za seboj, je šla proti moji volji za menoj v Marburg. Tam je v mestu zgradila bolnišnico in sprejemala vanjo bolne in onemogle; večje nesrečneže in bolj zaničevane je celo vabila k svoji mizi.

Kljub tem njenim delom usmiljenja, Bog mi je priča, sem redko videl ženo, ki bi bolj gojila molitveno življenje; nekateri redovniki so često videli, kako ji je čudovito žarel obraz, ko je prišla na skrivnem molit, in kakor da so ji sončni žarki prihajali iz oči.

Pred smrtjo sem jo spovedal in, ko sem jo vprašal, kaj bo z njenim imetjem in obleko, je odgovorila, da je že tako vse, kar so mislili, da ima, last revežev. Prosila me je, naj jim vse razdam razen preproste srajce, ki jo je imela na sebi in v kateri je hotela biti pokopana. Po vsem tem je prejela Gospodovo telo, nato pa se je do večera pogovarjala o tem, kar je najlepšega slišala v pridigah. Nato je vse okoli stoječe goreče priporočila Bogu in kakor da bi sladko zaspala, je izdihnila.

SPEV (Jdt 15,11; Apd 10, 4)

Moško si ravnala in tvoje srce je bilo pogumno, ker si ljubila čistost. * Zato boš blagoslovljena na veke.

Bog se je spomnil tvojih molitev in tvoje miloščine. * Zato boš blagoslovljena na veke.

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

Naša bo pesem zdaj ženo slavila,
ki Kristusu Bogu zvesto je služila,
močne si žene je čast pridobila
s pobožnim življenjem.

 

Vera in upanje, živa ljubezen
v njenem življenju so vedno gorele,
vrela iz njih plemenita so dela,
človeštvu koristna.

 

Gane naj, Jezus, te nje zasluženje,
grehe odpusti nam in zadolženje,
s čistimi srci ti bomo zapeli
in te počastili.

 

Vsi počastimo pobožno Očeta
in se zahválimo Božjemu Sinu,
slavo prepevajmo Svetemu Duhu
sedaj in na veke. Amen.

Ps 91   Hvalnica Gospodu in Stvarniku

 

Gospod, prav je, da te slavimo *

in pojemo hvalnice tvojemu imenu, Najvišji.

Zjutraj oznanjamo tvoje usmiljenje, *

tvojo zvestobo ponoči,

na harfo z desetimi strunami in na liro, *

s spevom ob spremljavi na citre. —

 

Gospod, razveseljuješ nas s svojimi deli, *

občudujemo vse, kar si ustvaril.

 

Kako veličastna so tvoja dela, *

kako globoke so tvoje misli.

Ne daš se spoznati posvetnemu človeku, *

nespametni te ne more razumeti.

Čeprav grešniki rastejo kot trava *

in hudobni sijajno uspevajo,

obojne čaka večna poguba, *

ti pa, Gospod, si vzvišen na veke. —

 

Tvoji sovražniki bodo premagani, *

vsi hudodelci uničeni.

Mi pa bomo močni v Gospodu *

in uživali njegove dobrine.

Videli bomo grešnike zavržene *

in slišali hudobne vzdihovati.  —

 

Pravični bodo rasli kot palma, *

kot mogočno drevo bodo uspevali.

Zasajeni v dvoru Gospodove hiše *

bodo cveteli v Božji bližini.

Še v visoki starosti bodo dajali sadove, *

na veke bodo sočni in zeleni.

Oznanjali bodo, kako je Gospod pravičen, *

on je zavetje in v njem ni krivice. —

Ezk 36,24–28   Gospod bo obnovil svoje ljudstvo

 

Pokličem vas izmed narodov, *

iz vseh dežel vas zberem.

V vašo deželo vas popeljem, *

čisto vodo na vas zlijem.

Očiščeni boste vseh vaših grehov, *

vseh vaših hudobij vas operem. —

 

Novo srce vam ustvarim, *

novega duha vam vlijem v vašo notranjost.

Odstranim kamnito srce iz vašega telesa, *

čuteče srce vam ustvarim.

Svojega duha vlijem v vašo notranjost, *

da boste živeli po mojih zapovedih.

Ohranili boste moje besede *

in jih spolnjevali. —

 

Prebivali boste v deželi, *

ki sem jo dal vašim očetom.

Vi boste moje ljudstvo, *

jaz bom vaš Bog in Gospod na veke. —

Ps 8     Božje veličastvo in človekovo dostojanstvo

 

Gospod, naš Bog, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji, *

visoko nad nebo sega tvoje veličastvo.

Celo nedolžnim in neukim otrokom si dal, da te slavijo, *

in s tem osramotil svoje sovražnike. —

 

Ko gledam nebo, mesec in zvezde, ki si jih ustvaril, *

mislim: kaj je človek, da se ga spominjaš.

Ustvaril si ga skoraj kakor angela, *

s slavo in častjo si ga ovenčal. —

 

Dal si mu oblast nad svojimi deli; *

vse si mu podvrgel:

ovce, govedo in divje živali, *

ptice pod nebom in ribe v morju. —

 

Gospod, naš Bog, kako si velik, *

kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji. —

Kratko berilo  (Rim 12,1–2)
Rotim vas, bratje, pri Božjem usmiljenju, dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo vaše bogoslužje po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak preobrazujte se z obnovo svojega mišljenja, da boste preskušali, kaj je Božja volja, kaj je dobro in njemu všeč in popolno.

Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.
— Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.

Njena slava bo večna.
— Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Vzljubil jo je Gospod in v njej prebiva.

Nebeško kraljestvo je podobno trgovcu, ki je iskal lepih biserov. Ko je našel dragocen biser, je šel in prodal vse, kar je imel, in ga je kupil.

Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj.

Hvaljen (Lk 1,68-79)

Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, *

obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil.

Obudil nam je mogočnega Zveličarja *

v hiši svojega služabnika Davida.

Napovedal ga je po svojih svetih prerokih, *

ki so ga oznanjali od davnih vekov.

Rešil nas bo naših sovražnikov, *

otel iz rok vseh, ki nas črtijo.

Izkazal nam je usmiljenje, kakor je obljubil očetom, *

spomnil se je svoje svete zaveze.

Prisegel je Abrahamu našemu očetu, *

da bomo rešeni iz rok sovražnikov.

Brez strahu bomo služili Gospodu *

v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. —

 

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, *

pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota.

Po tebi bo ljudstvo spoznalo Odrešenika, *

ki ga bo rešil njegovih grehov.

Obiskal nas bo po prisrčnem usmiljenju Vsemogočnega *

kakor sonce, ki vzhaja z višave.

Razsvetlil bo vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, *

in naravnal na pot miru vse naše korake. —

Nebeško kraljestvo je podobno trgovcu, ki je iskal lepih biserov. Ko je našel dragocen biser, je šel in prodal vse, kar je imel, in ga je kupil.

Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj.

Bratje in sestre, z vsemi svetimi ženami slavimo Zveličarja in kličimo:

Gospod Jezus, grešnici si mnogo odpustil, ker je mnogo ljubila,

– odpusti tudi nam, čeprav smo mnogo grešili.

Gospod Jezus, svete žene so hodile za teboj in ti stregle,

– naj hodimo tudi mi po tvojih stopinjah.

Gospod Jezus, Marija te je poslušala, Marta ti je stregla,

– naj ti služimo v veri in ljubezni.

Gospod Jezus, tisti, ki spolnjujejo tvojo voljo, so ti brat in sestra in mati,

– naj bomo v besedi in dejanju vedno tebi všeč.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

Dvanajsta ura je prišla

in kliče nas, da iz srca

Gospoda, našega Boga

častimo in ga hvalimo.

 

To uro naš Odrešenik

se je kot Jagnje daroval,

na križu večne slave sij

vsem vernim spet je zasijal.

 

Ta čudovita Božja luč

je zatemnila svetli dan,

o da prevzela tudi nas

bi luč nebeške milosti.

 

Bogú Očetu slava, čast,

in njemu, ki je Sin njegov,

enako Duhu Svetemu,

tako sedaj in vekomaj. Amen.

Ps 118,169–176  (XXII)  Hvala Božji postavi

 

Gospod, moj klic naj pride k tebi, *

poúči me po svoji besedi.

Naj te doseže moja prošnja, *

reši me, kakor si obljubil. —

 

Moja usta naj ti pojejo hvalnice, *

ker mi kažeš prava pota.

Moj jezik naj oznanja tvojo zavezo, *

ker so tvoje zapovedi pravične. —

 

Tvoja roka naj me podpira, *

saj sem se odločil zate.

Gospod, od tebe si želim rešitve, *

tvoje odločitve naj mi bodo v srečo. —

 

Naj še dolgo živim in te hvalim, *

naj mi pomagajo tvoje zapovedi.

Išči me kakor izgubljeno ovco, *

tvoje zaveze nisem pozabil. —

Ps 44   Svatovska pesem za Kristusa Kralja

Iz srca mi vre vesela pesem; *

te besede posvečujem kralju.

Rad bi porabil vse svoje sposobnosti, *

da bi zapel hvalno pesem tebi. —

 

Ti si najlepši, *

najlepši med človeškimi sinovi.

Milina je razlita na tvojih ustnicah, *

Bog te je res blagoslovil za vse veke. —

 

Mogočni junak, opaši si meč okoli ledij, *

ponosno stopaj z njim v svojem veličastvu.

Bojuj se za resnico in pravico: *

tvoja desnica bo delala čudovita dela.

Zmagal boš in ljudstva ti bodo pokorna, *

v živo boš zadel svoje sovražnike. —

 

Božanski kralj, tvoj prestol je postavljen na vekov veke, *

žezlo tvojega kraljestva je žezlo pravičnosti.

Ljubiš pravico in sovražiš krivico, *

Bog, tvoj Bog, te je osrečil bolj kot druge kralje.  —

 

Tvoja oblačila diše po dragocenih dišavah, *

razveseljuje te pesem v razkošnih dvoranah.

Kraljevske hčere ti prihajajo naproti, *

vsa v zlatu stoji kraljica na tvoji desnici. —

Prisluhni, nevesta, poglej in poslušaj; *

pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta.

Kralj se veseli tvoje lepote, *

on je tvoj gospod, njemu se pokloni.

Glej, tuja ljudstva prihajajo z darovi, *

najbogatejši se potegujejo za tvojo naklonjenost. —

 

Kraljeva nevesta blesti v vsej svoji krasoti, *

njen plašč je okrašen z biseri in zlatom.

V dragoceni obleki jo peljejo k ženinu; *

družice jo spremljajo, da se mu poklonijo.

Veseli jih vodijo in vriskajo, *

ko vstopajo v kraljevo palačo. —

 

Dobil boš sinov, vrednih tvojih očetov, *

postavil jih boš za kneze po vsej zemlji.

Proslavljal bom, kralj, tvoje ime od roda do roda *

in ljudstva te bodo slavila na veke. —

Slavimo Gospoda.

Aleluja.

V začetku, Bog, si ustvaril svet
in tvoja vodi ga modrost,
čez dan ogrinjaš z lučjo nas,
ponoči daješ nam pokoj.

 

Hvaležno dan končujemo,
ko se mrači, te prosimo:
Gospod, očisti nam srce,
da hvalnico zapojemo.

 

Naj iz globine oglasi
se pesem in te počasti,
ljubezen naša v njej zveni
in moli duh te v zbranosti.

 

Počitek naj nas poživi,
zgubljene vrne nam moči,
prežene naj skrbi srcá
in okrepi naj nam duha.

 

Predobri Oče, usliši nas,
in ti njegov edini Sin,
in Sveti Duh, naš Tolažnik,
en Bog in kralj na vekomaj. Amen.

Ps 140,1–9  Molitev v nevarnosti

In dvignil se je z molitvami svetih dim vonjav iz angelove roke pred Boga (Raz 8,4).

 

Kličem te, Gospod, hitro mi pomagaj, *

čuj moj glas, ko vpijem k tebi.

Moja molitev naj se dviga k tebi kakor kadilo *

in moje roke kot ob večerni daritvi. —

 

Postavi stražo, Gospod, pred moja usta, *

pazi na moje govorjenje.

Naj se mi srce ne nagne k hudobiji, *

da bi grešil s krivičnimi dejanji.

Z ljudmi, ki delajo krivico, naj ne hodim, *

nočem uživati v njihovi družbi.

Naj me pravični, ki me ljubi, kaznuje in graja, *

dobrot grešnikov pa nikakor ne maram.

Njihovi hudobiji se bom upiral *

s svojo nenehno molitvijo. —

 

Ko jih bo Gospod ponižal, se bo pokazalo, *

da so bile moje besede dobronamerne.

Njihove kosti bodo zginile v podzemlje *

kot v razpokano in razorano zemljo. —

 

Moje oči, o Bog, pa se obračajo k tebi, *

k tebi se zatekam, varuj moje življenje.

Obvaruj me zanke, ki mi jo nastavljajo, *

in zvijače ljudi, ki hudo delajo. —

Ps 141 Molitev v zapuščenosti

 

Na ves glas kličem h Gospodu, *

na ves glas ga prosim.

Svojo skrb pred njim izlivam, *

pred njim razkrivam svojo stisko. —

 

Ves sem malodušen in preplašen, *

a ti, Gospod, poznaš mojo usodo.

Na poti, po kateri hodim, *

so mi skrivaj nastavili zanko.

Oziram se na levo in desno, *

a ni nikogar, ki bi se zmenil zame.

Nimam se kam zateči, *

nikogar ni, ki bi se brigal za moje življenje. —

 

Kličem k tebi, Gospod, ti si moje zavetje, *

ti mi boš rešil življenje.

Prisluhni mojemu vpitju, *

silno sem pobit in obupan.

Reši me mojih preganjalcev, *

ker so močnejši od mene. —

 

Reši me iz te stiske *

in iz srca se ti bom zahvalil.

Z menoj se bodo veselili vsi pravični, *

ker si bil tako dober do mene. —

Flp 2,6–11 Kristus je Božji služabnik

 

Jezus Kristus je bil v božjem sijaju, *

a ni ljubosumno varoval enakosti z Bogom.

Sam sebe je izničil, *

podobo hlapca je vzel nase.

Ljudem je postal podoben *

in bil po zunanjosti kakor človek.

Ponižal se je in je bil pokoren, *

pokoren do smrti, smrti na križu. —

 

Zato ga je Bog povišal *

in mu dal ime, ki je nad vsa imena.

V Jezusovem imenu se zato pripogne vsako koleno *

v nebesih, na zemlji in pod zêmljo.

Vsi jeziki naj priznajo Jezusa Kristusa za Gospoda *

v slavo Boga Očeta. —

Kratko berilo  (Rim 11,33–36)
O globočina bogastva in modrosti in vednosti Božje! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledna njegova pota! Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo? Ali kdo je bil njegov svetovalec? Ali kdo mu je prej kaj dal, da bi se mu povrnilo? Kajti od njega in po njem in zanj je vse: Njemu slava na veke! Amen.

Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.
— Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.

Vsa si z modrostjo ustvaril.
— Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— Kako veličastna so tvoja dela, Gospod.

Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-55)

Moja duša poveličuje Gospoda, *

moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju.

Ozrl se je na nizkost svoje dekle, *

glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Velike reči mi je storil Vsemogočni, *

njegovo ime je sveto.

Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje *

vsem, ki mu zvesto služijo. —

 

Dvignil je svojo močno roko, *

razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola *

in povišal je nizke.

Lačne je napolnil z dobrotami *

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *

kakor je obljubil našim očetom.

Spomnil se je svoje dobrote *

do Abrahama in vseh njegovih potomcev. —

Edinega Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha, slavimo in ponižno prosimo:

Sveti Gospod, vsemogočni Bog, naj zavlada na naši zemlji pravičnost

– in naj se tvoje ljudstvo raduje v blagodejnem miru.

Vsi narodi naj se pridružijo tvojemu kraljestvu

– in vsa ljudstva naj se tako zveličajo.

Zakonci naj vztrajajo v tvojem miru, skušajo izpolniti tvojo voljo

– in naj vedno živijo v medsebojni ljubezni.

Našim dobrotnikom milostno vse povrni

– in jim podari večno življenje.

Usmili se vseh žrtev sovraštva in vojne

– in jim daj uživati nebeški mir pri sebi.

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.

Če molitev vodi duhovnik ali diakon:
Gospod z vami.
– In s tvojim duhom.

Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin + in Sveti Duh.
– Amen.
Pojdite v miru.
– Bogu hvala.

Če ni duhovnika ali diakona ali če ta moli sam:
Gospod nas blagoslôvi, nas varuj vsega hudega in pripelji v večno življenje. Amen.

Aleluja.

O Kristus, ti si luč in dan,

razsvétli našo temno noč,

ti večne Luči si odsvit

in dušam našim luči vir.

 

Zaupno prosimo, Gospod,

da bi nas varoval v temi,

naj duh počiva brez skrbi,

spokojno ure nam tekó.

 

Ko sen zakrije nam oči,

srce naj s tabo še bedi;

dobrota tvoja, tvoja moč,

naj zla nas brani vsakega.

 

Skušnjavca zvitega odbij,

nas reši vseh nevarnosti,

obvaruj nas, ki tvoji smo

in s tvojo rešeni krvjo.

 

Z Očetom večnim, Kristus Kralj,

vesolje vse naj te slavi

in Tolažnika Svetega

sedaj, vse dni in vekomaj. Amen

 

Ps 4 Večerna zahvala Bogu

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

Pravični Bog, usliši me, ko te kličem v stiski: *

usmili se me in usliši mojo molitev. —

 

Ljudje, doklej boste zakrknjeni, *

zakaj ljubite nečimrnost in prevaro?

Vedite, da Bog čudovito varuje svoje prijatelje, *

tudi mene bo uslišal, ko ga kličem. —

 

Bojte se Boga in nikar ne grešite, *

preden zaspite, mislite nanj v sveti tihoti.

V njegove roke se vdano izročite *

in zaupajte v Gospoda. —

 

Mnogi govorijo: »Kje najdemo srečo?« *

Gospod, pokaži, da je ta samo v tebi.

Ti me osrečuješ z večjim veseljem *

kot vse zemeljske dobrine in užitki. —

 

V miru naj hitro zaspim in počivam, *

saj me ti, moj Bog, skrbno varuješ.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

1 Odpev Usmili se me, Gospod, in usliši mojo molitev.

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Ps 133 Večerna molitev v svetišču

 

Slavite zdaj Gospoda, *

vsi Gospodovi služabniki.

Vi, ki služite v njegovi hiši v nočnih urah, *

dvigajte roke k Svetemu in ga slavite. —

 

Iz svetišča naj se razliva blagoslov Gospoda, *

ki je ustvaril nebo in zemljo.

 

Slava Očetu in Sinu *

in Svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej *

in vekomaj. Amen. —

 

2 Odpev V nočnih urah slavite Gospoda.

 

Kratko berilo (5 Mz 6,4–7)

Poslušaj, Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Zabičuj jih svojim otrokom ter govori o njih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš.

V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Rešil si nas, Gospod, zvesti Bog.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.
— V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam.

Evangeljski slavospev (Lk 2,29-32)

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

 

Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika v miru, *

kakor si obljubil s svojo besedo.

Na svoje oči sem videl Zveličarja, *

ki si ga poslal vsem ljudstvom:

luč v razsvetljenje vseh narodov *

in v slavo Izraela, tvojega ljudstva. – Slava Očetu ... —

 

Odpev Brani nas, Gospod, kadar čujemo; varuj nas, kadar spimo, da bomo čuli s Kristusom in počivali v miru.

Molimo. Večni Bog, ostani z nami to noč, da bomo jutri s tvojo pomočjo vstali in se veselili vstajenja Kristusa, ki živi in kraljuje vekomaj.

 

Spokojno noč in srečno smrt nam podeli vsemogočni Gospod. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem;
in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim:
svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.